{"id":11707,"date":"2023-03-02T20:31:01","date_gmt":"2023-03-02T19:31:01","guid":{"rendered":"https:\/\/www1.kkl.si\/?p=11707"},"modified":"2023-09-01T09:43:04","modified_gmt":"2023-09-01T07:43:04","slug":"fotokiallitas-natura-morta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/fotokiallitas-natura-morta\/","title":{"rendered":"FOT\u00d3KI\u00c1LL\u00cdT\u00c1S: Natura morta"},"content":{"rendered":"

2023. m\u00e1rcius 1.\u201331.<\/span> | Lendvai Sz\u00ednh\u00e1z- \u00e9s Hangversenyterem<\/p>\n

\"\"<\/a>

Rasta Vre\u010dko<\/p><\/div>\n

Sok szeretettel v\u00e1runk minden \u00e9rdekl\u0151d\u0151t a Maribori Fot\u00f3klub ki\u00e1ll\u00edt\u00e1s\u00e1nak megtekint\u00e9s\u00e9re a Lendvai Sz\u00ednh\u00e1z- \u00e9s Hangversenyterem el\u0151csarnok\u00e1ban.<\/p>\n

A ki\u00e1ll\u00edt\u00e1s 2023. m\u00e1rcius v\u00e9g\u00e9ig<\/strong> tekinthet\u0151 meg a sz\u00ednh\u00e1zterem nyitvatart\u00e1si idej\u00e9ben (h\u00e9tk\u00f6znap 8.00\u201315.00 \u00f3ra k\u00f6z\u00f6tt, illetve a rendezv\u00e9nyek idej\u00e9n).<\/p>\n

\n

Natura morta<\/strong><\/p>\n

A m\u0171v\u00e9szvil\u00e1gban a csend\u00e9let, vagy m\u00e1s sz\u00f3val a „natura morta” sz\u00f3 az \u00e9l\u0151 \u00e9s \u00e9lettelen term\u00e9szet t\u00e1rgyainak egym\u00e1s mell\u00e9 helyez\u00e9s\u00e9t jelenti egy m\u0171alkot\u00e1sban. Ez a fajta m\u0171v\u00e9szet els\u0151 l\u00e1t\u00e1sra k\u00f6nnyed eszt\u00e9tikumnak t\u0171nik, de bizton \u00e1ll\u00edthatjuk, hogy hatalmas mennyis\u00e9g\u0171 ihletet, titokzatoss\u00e1got, ravaszs\u00e1got, fant\u00e1zi\u00e1t \u00e9s m\u00e9lys\u00e9get rejt mag\u00e1ban. Minden egyes egym\u00e1s mell\u00e9 helyez\u00e9s saj\u00e1tos t\u00f6rt\u00e9netet mutat be, megmutatva a n\u00e9z\u0151nek, hogyan \u00e9li meg a m\u0171v\u00e9sz az \u0151t k\u00f6r\u00fclvev\u0151 term\u00e9szet \u00e9s anyag \u00f6sszeolvad\u00e1s\u00e1t. A m\u0171v\u00e9szek mindig is hajlamosak voltak arra, hogy a vil\u00e1g egy r\u00e9sz\u00e9t \u00e1tvegy\u00e9k, \u00e1talak\u00edts\u00e1k \u00e9s egyedi m\u00f3don mutass\u00e1k be. Ez egy intim vil\u00e1g a h\u00e9tk\u00f6znapokon bel\u00fcl. A csend\u00e9letek pontosan ezt jelentik, egy vil\u00e1got kicsiben.<\/p>\n

A term\u00e9szethez val\u00f3 visszat\u00e9r\u00e9ssel \u00e9s az anyag tulajdons\u00e1gainak felid\u00e9z\u00e9s\u00e9vel a csend\u00e9letek arra eml\u00e9keztetnek benn\u00fcnket, hogy nem ragaszkodhatunk a m\u00faland\u00f3s\u00e1ghoz. Az \u00e9l\u0151 \u00e9s az \u00e9lettelen \u00f6sszeolvad\u00e1s\u00e1ban gyakran megjelen\u0151 t\u00e9m\u00e1k a muland\u00f3s\u00e1g \u00e9s az \u00fagynevezett memento mori – a hal\u00e1lra val\u00f3 eml\u00e9keztet\u00e9s – t\u00e9m\u00e1i. Gyakran j\u00e1tszanak moraliz\u00e1l\u00f3 szerepet, vagy egyszer\u0171en csak a t\u00e1rgyak egym\u00e1s mell\u00e9 helyez\u00e9s\u00e9nek eszt\u00e9tikai \u00e9rt\u00e9k\u00e9re mutatnak r\u00e1, ezzel is hangs\u00falyozva a sz\u00e9p dolgok n\u00e9zeget\u00e9s\u00e9nek \u00f6r\u00f6m\u00e9t. Az egym\u00e1s mell\u00e9 helyez\u00e9s lehet eg\u00e9szen k\u00f6nnyed, eszt\u00e9tikus \u00e9s nyitott, de lehet s\u00f6t\u00e9t, szigor\u00fa \u00e9s egy kis ciarro oscuro hat\u00e1st kelt\u0151 is. A m\u0171fajban a csend\u00e9let m\u0171v\u00e9szet\u00e9nek kezdete \u00f3ta meghonosodott t\u00e9m\u00e1k \u00e9s kompoz\u00edci\u00f3k a Photoclub Maribor csoportos ki\u00e1ll\u00edt\u00e1s\u00e1nak sz\u00ednes, innovat\u00edv \u00e9s egyedi jelleg\u00e9t is t\u00fckr\u00f6zik.<\/p>\n

A csend\u00e9let m\u0171v\u00e9szete nagy fant\u00e1zi\u00e1t ig\u00e9nyel az alkot\u00f3kt\u00f3l, hogy el\u00e9rj\u00e9k e m\u0171faj ut\u00e1nozhatatlans\u00e1g\u00e1t, hiszen a csend\u00e9letet m\u00e1r sokszor megval\u00f3s\u00edtott\u00e1k. A m\u0171v\u00e9szek \u00e1ltal v\u00e1lasztott t\u00e9m\u00e1k fejl\u0151d\u00e9s\u00fck kezdet\u00e9n olyan t\u00e1rsadalmi \u00e9s gazdas\u00e1gi eszm\u00e9ket k\u00e9pviseltek, amelyek els\u0151 pillant\u00e1sra eszt\u00e9tikai elrendez\u00e9s m\u00f6g\u00f6tt rejt\u0151znek. Manaps\u00e1g azonban az ilyen eszm\u00e9kkel dolgoz\u00f3 m\u0171v\u00e9szek teljesen ki vannak szolg\u00e1ltatva saj\u00e1t attrib\u00faci\u00f3juknak \u00e9s meg\u00edt\u00e9l\u00e9s\u00fcknek. A ki\u00e1ll\u00edt\u00e1son bemutatott m\u0171vekben sz\u00e1mos kiv\u00e1l\u00f3 csend\u00e9let-\u00f6tletnek \u00e9s -vil\u00e1gnak lehet\u00fcnk tan\u00fai, amelyek a m\u0171v\u00e9szek szem\u00e9lyes reflexi\u00f3it fejezik ki, akik csend\u00e9leteiken a t\u00e1rgyak hagyom\u00e1nyos egym\u00e1s mell\u00e9 helyez\u00e9s\u00e9t, az eleven term\u00e9szet \u00e9s az \u00e9lettelen t\u00e1rgyak megk\u00fcl\u00f6nb\u00f6ztetett egym\u00e1s mell\u00e9 helyez\u00e9s\u00e9t haszn\u00e1lt\u00e1k, a kifejezetten \u00e9lettelen \u00e9s hideg term\u00e9szet, a miszt\u00e9riumok, a f\u00e9ny \u00e9s az \u00e1rny\u00e9kok j\u00e1t\u00e9ka, a fogyaszt\u00f3i t\u00e1rsadalomra val\u00f3 eml\u00e9keztet\u00e9s, a mindennapi \u00e9let j\u00e1t\u00e9koss\u00e1g\u00e1nak a saj\u00e1t szem\u00fckh\u00f6z \u00e9s j\u00e1t\u00e9kukhoz t\u00f6k\u00e9letesen igazod\u00f3 alkalmaz\u00e1sa, a komolyabb t\u00e9m\u00e1khoz, mint p\u00e9ld\u00e1ul a memento mori, pontos finoms\u00e1ggal megval\u00f3s\u00edtva. Ily m\u00f3don megk\u00e9rd\u0151jelezik bizonyos t\u00e1rgyak objekt\u00edv jelent\u00e9s\u00e9t, a hagyom\u00e1nyos hiedelmeket saj\u00e1t inspir\u00e1ci\u00f3jukhoz igaz\u00edtj\u00e1k, \u00e9s m\u00e9lyebb n\u00e9z\u00e9sre \u00e9s gondolkod\u00e1sra k\u00e9sztetnek benn\u00fcnket.<\/p>\n

A ki\u00e1ll\u00edt\u00e1son szerepl\u0151 m\u0171vek a term\u00e9szetben, az \u00e9letben \u00e9s mindabban, amit elvettek \u00e9s l\u00e9trehoztak bel\u0151le, rejl\u0151 sz\u00e9ps\u00e9g felismer\u00e9s\u00e9nek szentelik magukat. A ki\u00e1ll\u00edtott m\u0171vek az egy\u00e9n \u00e9s a term\u00e9szet, az \u00e9l\u0151 \u00e9s az \u00e9lettelen, a konceptu\u00e1lis \u00e9s a v\u00e9letlenszer\u0171, az egyszer\u0171 \u00e9s a szimbolikus kapcsolat\u00e1t mutatj\u00e1k be. A m\u0171vek a m\u0171v\u00e9szeket k\u00e9pviselik, az egym\u00e1s mell\u00e9 helyez\u00e9sek az egy\u00e9n pillanatnyi \u00e9rzelmeinek intimit\u00e1s\u00e1t t\u00fckr\u00f6zik, gyakran az egyes kompoz\u00edci\u00f3kban kifejez\u0151d\u0151 ut\u00e1nozhatatlans\u00e1got. A laikus sz\u00e1m\u00e1ra a vil\u00e1g rendez\u00e9s\u00e9nek gondolata vil\u00e1gos szab\u00e1lyokon alapul, m\u00edg a csend\u00e9let olyan vil\u00e1g, amelyet a m\u0171v\u00e9sz a saj\u00e1tj\u00e1v\u00e1 tehet, \u00e9s kifejezheti felette saj\u00e1t akarat\u00e1t \u00e9s eszm\u00e9j\u00e9t, ami makroszinten lehetetlen. Ablakot jelentenek egy m\u00e1sik vil\u00e1gba, az umentikus adapt\u00e1ci\u00f3j\u00e1ba \u00e9s identit\u00e1s\u00e1ba, amely a jelent\u00e9sek \u00e9s rejt\u00e9lyek nagy spektrum\u00e1t id\u00e9zi meg. A felmer\u00fcl\u0151 \u00f6tletek \u00e9s \u00e9rtelmez\u00e9sek egyben a saj\u00e1t gondolkod\u00e1s \u00e9s egy fogalom kisebb alkot\u00f3elemekre val\u00f3 lebont\u00e1s\u00e1nak lehet\u0151s\u00e9g\u00e9t is felvetik sz\u00e1munkra.<\/p>\n

Amit a ki\u00e1ll\u00edt\u00e1s r\u00e9sztvev\u0151i j\u00f3l demonstr\u00e1lnak, az az a dimenzi\u00f3, amelyet a csend\u00e9letfot\u00f3z\u00e1s lehet\u0151v\u00e9 tesz. Seg\u00edt felfedezni a forma \u00e9s a sz\u00ednek k\u00f6z\u00f6tti j\u00e1t\u00e9kot, a kompoz\u00edci\u00f3 fesz\u00fclts\u00e9ge \u00e9s a t\u00e1rgyak testis\u00e9ge, valamint a t\u00e1rgyak monumentalit\u00e1sa \u00e9s a k\u00f6z\u00f6tt\u00fck l\u00e9v\u0151 tereken kereszt\u00fcli kapcsolat k\u00f6z\u00f6tt. A m\u0171vek kev\u00e9sb\u00e9 hangs\u00falyozz\u00e1k a t\u00e1rgyak naturalista \u00e1br\u00e1zol\u00e1s\u00e1t, \u00e9s ink\u00e1bb az anyagi vil\u00e1g komplex szeml\u00e9let\u00e9t.<\/p>\n

A Torat-ki\u00e1ll\u00edt\u00e1son szerepl\u0151 m\u0171v\u00e9szek a csend\u00e9leten kereszt\u00fcl t\u00f6bbr\u00e9teg\u0171 \u00e9s fest\u0151i temperamentumot mutatnak be. Minden k\u00e9pen l\u00e1that\u00f3 a fot\u00f3s \u00e9s a m\u0171alkot\u00e1s k\u00f6z\u00f6tti kommunik\u00e1ci\u00f3. Minden k\u00e9p a fot\u00f3s \u00e9lethez val\u00f3 hozz\u00e1\u00e1ll\u00e1s\u00e1t k\u00e9pviseli, legyen az j\u00e1t\u00e9kos, bek\u00e9pzelt, cs\u00e1b\u00edt\u00f3, figyelmeztet\u0151, titokzatos vagy bizonyos fok\u00fa szkepticizmussal \u00e1br\u00e1zolt.<\/p>\n

A csoportos ki\u00e1ll\u00edt\u00e1son szerepl\u0151 fot\u00f3sok azt a feladatot t\u0171zt\u00e9k ki maguk el\u00e9, hogy a kis vil\u00e1got a saj\u00e1t szem\u00fckkel mutass\u00e1k be. Arra v\u00e1llalkoztak, hogy megmutass\u00e1k saj\u00e1t n\u00e9z\u0151pontjukat az egy\u00e9n term\u00e9szethez \u00e9s az azt form\u00e1l\u00f3 anyagi vil\u00e1ghoz val\u00f3 viszony\u00e1r\u00f3l. A r\u00e9sztvev\u0151k mindegyike egy-egy \u00e9rdekes, vallom\u00e1sos, s\u0151t l\u00edrai t\u00f6rt\u00e9netet rajzolt a f\u00e9nyk\u00e9pre, amely ny\u00edltan arra h\u00edv, hogy \u00e1lljunk meg \u00e9s n\u00e9zz\u00fck meg k\u00f6zelebbr\u0151l a m\u0171vet.<\/p>\n

Rebeka Ta\u0161i\u010d<\/p>\n

\n

<\/i> http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/2022\/12\/07\/narura-morta\/<\/a><\/p>\n

\n

BIOGRAFIJE AVTORJEV\/A SZERZ\u0150K \u00c9LETRAJZAI (szlov\u00e9n nyelven):<\/strong><\/p>\n

Gero Angleitner<\/strong>, (1943) Maribor\u010dan od rojstva, s fotografijo se ukvarja \u017ee ve\u010d kot 50 let. Spo\u010detka s \u010drno belo tehniko, kasneje z barvnimi diapozitivi in od leta 1975 z barvnimi negativi. S prihodom digitalizacije je \u00bbpreklopil\u00ab na elektronske medije in tako \u017ee dvajset let fotografira\u00a0 z digitalnimi fotoaparati. Od leta 1996 je \u010dlan Fotokluba Maribor.
\nOd leta 1995, ko je na prigovarjanje prijateljev organiziral svojo prvo samostojno razstavo, je do sedaj razstavljal na 45 samostojnih razstavah in na preko 30 skupinskih. Od leta 2008 oblikuje fotoknjige. Glavni motivi so narava, utrinki s potovanj in kulturni dogodki.<\/p>\n

Bosiljka Ambro\u017e<\/strong> \u017ee desetletja u\u017eiva v fotografiranju. Je ve\u010dletna \u010dlanica Fotokluba Maribor. Ob\u010dasno sodeluje tudi na razstavah kluba.<\/p>\n

Mihael Brun\u010dko<\/strong> (1974), \u017eivi in dela v Mariboru. S fotografijo se ukvarja od leta 2016. \u010clan fotokluba je od leta 2018. Ime je tri samostojne razstave ter sodeloval na \u0161estnajstih skupinskih razstavah. Ukvarja se z uli\u010dno, portretno in pokrajinsko fotografijo. Veliko \u010dasa posveti tudi odkrivanju \u010darov analogne fotografije, narejenih s fotoaparatom srednjega formata.<\/p>\n

Anja Cigala<\/strong> je doma sem iz Dravograda, trenutno \u017eivi na Cvenu v okolici Ljutomera. Po poklicu je magistrica gradbeni\u0161tva. S fotografijo se intenzivneje ukvarja pribli\u017eno 5 let. Sodelovala je na letni pregledni razstavi Fotokluba Maribor 2017, 2018, 2019, 2020 in 2021 ter tudi na skupinski razstavi \u010dlanov Fotokluba Maribor: Pokrajina. Leta 2018 je prejela priznanje za posebno nagrado \u010dlanstva Fotokluba Maribor, zato je imela samostojno razstavo, ki se je imenovala Slikarjev dan. Rada fotografira pokrajine v razli\u010dnih letnih \u010dasih in naravo v njenih posebnih detajlih. Zanimive so ji stavbe oziroma objekti, \u0161e posebej nevsakdanji. Na splo\u0161no pa pravi, da fotografira vse tisto, kar ji pade v o\u010di in se ji zdi zanimivo in atraktivno.<\/p>\n

Janja Cizelj <\/strong>se je z analogno fotografijo za\u010dela ukvarjati pred pribli\u017eno tridesetimi leti. \u010clanica Fotokluba je od leta 2014 dalje. Sodelovala je na ve\u010d skupinskih razstavah doma in v tujini ter na dveh samostojnih razstavah.<\/p>\n

Ivo \u010cerle<\/strong> (1935) se uvr\u0161\u010da med avtorje, ki so se predstavili na razstavi Fotografija mariborskega kroga leta 1971 v Mariboru. Osnovno fotografsko znanje je dobil v fotolaboratoriju propagandnega oddelka v Metalni Maribor, kjer je bil zaposlen, nato ga je izpopolnil v Fotoklubu Maribor. Leta 1972 je prejel naziv kandidat mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije in leta 1981 AFIAP (Artiste FIAP), ve\u010dkrat se je uvrstil med najuspe\u0161nej\u0161e razstavljalce v Sloveniji in Jugoslaviji. Zaposlen je bil kot grafi\u010dni oblikovalec, kar je vplivalo tudi na njegovo fotografsko ustvarjanje. Ukvarjal se je s fotografiko, fotomonta\u017eo in fotografijo, njegov opus obsega tudi slikarstvo. Svoja dela je razstavil na \u0161tevilnih razstavah doma in v tujini ter zanje prejel vrsto nagrad.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Du\u0161an Gaj\u0161ek<\/p><\/div>\n

Du\u0161an Gaj\u0161ek<\/strong> (1948) rojen v Celju, \u017eivel v Roga\u0161ki Slatini, kjer je kon\u010dal osnovno \u0161olo. V srednjo tehni\u0161ko \u0161olo se je vozil v Celje. Med \u0161tudijem strojni\u0161tva spoznava tudi fotografijo. Fotografira, razvija filme in izdeluje fotografije v \u010drno-beli tehniki. S prihodom digitalne tehnike se je za\u010del ukvarjati z ra\u010dunalni\u0161ko obdelavo fotografij. V letu 2012\u00a0 je postal aktiven \u010dlan Foto kluba Maribor. Sodeluje na skupinskih razstavah Fotokluba in je postavil 12 samostojnih razstav.<\/p>\n

Bojan Gol\u010dar<\/strong>\u00a0(1966) s fotografijo naslavlja dru\u017ebena in bivanjska vpra\u0161anja, odnos do kulturne dedi\u0161\u010dine ter odnos \u010dloveka do\u00a0svojega\u00a0naravnega okolja. Je avtor dveh fotografskih monografij. Predstavil se je na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Pri fotografskem ustvarjanju uporablja fotografije, ki jih s pomo\u010djo digitalnih orodij oblikuje \u00a0v \u017eeleno vizualizacijo sporo\u010dila.<\/p>\n

Bojan Hajdu<\/strong> (1975) rojen v Novem Sadu je \u010dlan kluba od leta 2017. S fotografijo se ukvarja od leta 2013 naprej. Fotograf je sodeloval na 12 skupinskih razstavah, ter \u0161tirih 4 samostojnih. Je dobitnik srebrne medalje za skupinsko razstavo \u010dlanov kluba, ki je nosila naslov Diptih, ob kateri je iz\u0161la tudi \u010dasopisna objava v \u0160tajercu. Nekatere razstave so bile objavljene v klubskih katalogih.<\/p>\n

Mihael Kacafura<\/strong>, po izobrazbi, in\u017eenir elektrotehnike, diplomirani ekonomist in magister poslovnih znanosti. S prvimi fotografskimi koraki se je sre\u010dal \u017ee v osnovni \u0161oli, ter nato\u00a0 v Ljubljani, v Domu tehni\u0161kih \u0161ol, kjer je deloval fotografski kro\u017eek. Leta 1998 je nabavil prvi digitalni aparat in od takrat dalje se posve\u010da zgolj digitalni fotografiji.\u00a0 Glavni \u017eaner so mu akti-\u017eenska telesa, posve\u010da pa se tudi krajinski fotografiji, portretom in v manj\u0161i meri tiho\u017eitjem. Od leta 2011 je aktivni \u010dlan Foto kluba Maribor. V lanskem letu mu je za fotografske uspehe, mednarodna fotografska zveza FIAP podelila naziv AFIAP \u2013 fotograf artist. Od leta 2006 do danes je imel 83 skupinskih in 14 samostojnih razstav.<\/p>\n

Anita Kirbi\u0161 <\/strong>(1955), je \u010dlanica Foto kluba Maribor, razstavljalski naziv F2 FZS, se s fotografijo\u00a0 ukvarja zadnjih 18 let. Zanimajo jo razli\u010dne teme, predvsem pa stara arhitektura, ljudje in ulica, lepote narave, v zadnjem \u010dasu pa se\u00a0 veliko ukvarja\u00a0\u00a0 z dokumentarno fotografijo. Izra\u017ea se predvsem\u00a0 v barvni,\u00a0 \u010deprav ji je velik izziv \u010drnobela fotografija. Imela je\u00a0 40 samostojnih razstav v razli\u010dnih razstavi\u0161\u010dih\u00a0 po Sloveniji, in prav tolikokrat\u00a0 je razstavljala v okviru\u00a0 skupinskih rastav doma in v tujini.\u00a0 Sodelovala je na pribli\u017eno 60 foto nate\u010dajih doma in v tujini, kjer je imela ve\u010d sprejetih in nagrajenih fotografij. Fotografije objavlja v razli\u010dnih\u00a0\u00a0 medijih (\u010dasopisi, revije, knjige\u2026) in na spletu. V zadnjem \u010dasu se presku\u0161a tudi z foto filmi, na mednarodnem festivalu je prejela zlato plaketo in prvo nagrado za reporta\u017eo \u00bbPtuj, mesto muzej\u00ab, kon\u010duje pa celove\u010derni film Jakob, moj kraj.\u00a0 Pred nekaj leti je izdala svojo prvo otro\u0161ko literarno delo \u2013 fotkanico \u00bbKo\u0161trun\u010dek Piko\u00ab. Letos je bila prejemnica zlatega ob\u010dinskega grba Ob\u010dine Pesnica.<\/p>\n

Branko Koni\u010dek<\/strong> (1957), \u010dlan Fotokluba Maribor od leta 1981. Sodeloval na ve\u010d kot 200 razstavah z ve\u010d kot 500 sprejetimi fotografijami. Prejel 28 nagrad in pohval. Pripravil ve\u010dje \u0161tevilo samostojnih razstav doma in v tujini. Odmevnej\u0161e so bile v Fotogaleriji Stolp v Mariboru, v galeriji Fotokluba Zagreb, v Vara\u017edinu, v Avstriji se je predstavil v Mestni hi\u0161i v Grazu, v Knittelfeldu, na Dunaju in v Feldbachu ter v Bergeracu v Franciji. V Fotoklubu Maribor je opravljal vrsto funkcij in se trudil za razvoj in \u0161irjenje ugleda kluba, umetni\u0161kega ateljeja in Fotogalerije Stolp, za kar mu je bil podeljen naziv zaslu\u017enega \u010dlana.\u00a0 Leta 2006 mu je Zveza kulturnih dru\u0161tev v Mariboru podelila priznanje z plaketo za izjemen prispevek k dose\u017ekom mariborskega fotografskega kroga. Trenutno se ukvarja izklju\u010dno z infrarde\u010do \u010drno-belo fotografijo v digitalni tehniki ter\u00a0 na tem podro\u010dju dosega izjemne uspehe.<\/p>\n

Jo\u017ee Marini\u010d<\/strong> se s fotografijo ukvarja iz osnovno\u0161olskih let. Na za\u010detku je samostojno razvijal \u010drno bele fotografije. Kasneje je delal na barvni in DIA fotografiji. S fotografijo \u017eeli zamrzniti trenutek in ga prenesti v \u010das ki prihaja. Dela na krajinski, makro in projektni fotografiji.<\/p>\n

M<\/strong>atja\u017e<\/strong> M<\/strong>elan\u0161ek<\/strong> (1970) po poklicu univerzitetni diplomirani in\u017eenir metalurgije, zaposlen v podjetju, ki se ukvarja s predelavo aluminija. V svojem prostem \u010dasu se ob\u010dasno ukvarja s \u0161portom. Zanimajo ga predvsem kolesarjenje, pohodni\u0161tvo ter smu\u010danje. \u010clan fotokluba je od leta 2010, istega leta so se zvrstile prve skupinske razstave. Prve fotografije je naredil \u017ee kot osnovno\u0161olec. Danes se poslu\u017euje digitalne tehnike.<\/p>\n

Maja Modrinjak<\/strong> (1984) rojena v Mariboru. Kon\u010dala je Srednjo \u0161olo za oblikovanje in fotografijo, diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko, ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko, na oddelku za Medijske komunikacije, smer RTV produkcija. Nato je obiskovala strokovno \u0161olo za fotografijo v Se\u017eani, kjer je pridobila naslov in\u017eenir fotografije. S fotografijo se je spoprijateljila \u017ee zgodaj, zaradi o\u010deta, znanega mariborskega fotografa, ki je bil njen prvi u\u010ditelj \u2013 mentor in \u0161e naprej ostaja njen vzornik. Na podro\u010dju fotografije nadaljuje njegove poti in i\u0161\u010de svoja lastna spoznanja. Privla\u010dijo jo raznovrstni motivi ter razli\u010dne smeri fotografije, od avtorsko \u2013 umetni\u0161ke, arhitekturne do reporta\u017ene, senzacionalisti\u010dne. \u017de nekaj let se ukvarja tudi z videom. Kot snemalka in kamermanka sodeluje z razli\u010dnimi tv in produkcijskimi hi\u0161ami. Imela je \u010dez 35 skupinskih, in 14 samostojnih razstav v razstavi\u0161\u010dih v Mariboru in drugod.<\/p>\n

Vinci Oblak <\/strong>se s fotografijo se ukvarja zadnjih pet let. Najraje ima fotografijo \u017eivali in \u0161porta, vedno bolj pa tudi uli\u010dno fotografijo. Poleg digitalne ga zanima tudi analogna tehnika, pred kratkim je za\u010del z delom v temnici. Hodi v drugi letnik Druge gimnazije Maribor. Sodeluje na razli\u010dnih razstavah fzs, jskd, \u0161olskih in seveda tudi klubskih.<\/p>\n

Breda Pre\u0161eren<\/strong> \u00a0velikim veseljem fotografira \u017ee mnogo let. \u017divljenja brez pogleda skozi objektiv si ne predstavlja.\u00a0 Je \u010dlanica Fotokluba Maribor in sodeluje na mnogih nate\u010dajih in razstavah. Nazadnje je prejela 2. nagrado na JSKD Pomladne zgodbe 2022. Preko Fotokluba na organiziranih izobra\u017eevanjih pridobiva nova znanja in fotografske tehnike.Imela je \u017ee 30 samostojnih razstav in sodelovala na klubskih razstavah. V Dija\u0161kem domu Lizike Jan\u010dar je organizirala ve\u010d mednarodnih fotografskih nate\u010dajev. Najraje se poda v naravo, ob\u010duduje spreminjanje le te, obiskuje mesta, odkriva zanimivo arhitekturo. Na svojih poteh sre\u010duje in fotografira ljudi in dogodke. Rada se poigrava s posebnostmi in detajli.<\/p>\n

Rasto Pu\u0161auer<\/strong> je ljubiteljski fotograf, ki je \u010dlan Fotokluba Maribor od leta 2016. S fotoaparatom in kamero dokumentira popotni\u0161ke utrinke, zanimata pa ga tudi arhitektura in narava. Svoje fotografije, je predstavil na klubskih ve\u010derih. S svojimi fotografijami je od leta 2017 sodeloval na letnih preglednih razstavah \u010dlanic in \u010dlanov Fotokluba Maribor z naslovi Linije in ploskve, Diptih, Minimalizem in Portret.<\/p>\n

Suzana Pu\u0161auer<\/strong>, je ljubiteljska fotografinja, ki \u017eivi in ustvarja v Mariboru. Preizku\u0161a se v razli\u010dnih \u017eanrih, najbli\u017eja sta ji krajinska in \u017eivalska fotografija. Od leta 2014 je \u010dlanica Fotokluba Maribor pod okriljem katerega sodeluje na nate\u010dajih in razstavlja na skupinskih razstavah. Leta 2016 je\u00a0 v okviru nate\u010daja ob 80-letnici Fotokluba Maribor sodelovala na fotografski razstavi \u00bbMaribor neko\u010d in danes\u00ab v Fotografskem muzeju Maribor ter imela svojo prvo samostojno razstavo\u00a0 \u00bbUtrinki s sprehodov\u00ab v okviru Festivala fotografije Maribor. Leta 2014 in 2016 je sodelovala je pri organizaciji postavitve in otvoritve razstav \u010dlanov Fotokluba Maribor na UM FERI.\u00a0 Leta 2018 je s svojo fotografijo sodelovala na dogodku v okviru evropske kulturne dedi\u0161\u010dine \u201cKjer preteklost sre\u010da sedanjost\u201d leta 2019 pa na dogodku \u00bbDedi\u0161\u010dina # umetnost # razvedrilo\u201d. S svojimi fotografijami se je preizkusila\u00a0 tudi v fotografski igri GuruShots.<\/em><\/p>\n

Gregor Radonji\u010d<\/strong> \u017eivi v Mariboru. Fotografsko ustvarja in razstavlja \u017ee 30 let, in sicer od zgodnjih devetdesetih let. V njegovi dosedanji biografiji je 32 samostojnih razstav, ve\u010d kot 60 skupinskih razstav v tujini in Sloveniji, tri izdane fotoknjige (Drevesa, Piramide upanja, V daljavo zazrte o\u010di) in ve\u010d multimedijskih nastopov. Dvakrat je bil izbran v program Slovenskega meseca fotografije Photonic Moments in Festivala fotografije Maribor ter dvakrat v galerijski izbor za Art Photo Budapest (Galerija Photon). V zadnjih dveh desetletjih in pol je prejel ve\u010d nagrad Fotografske zveze Slovenije in \u0161tevilne nominacije (honorable mentions) na ve\u010d uglednih svetovnih spletnih odprtih pozivih. Njegovo delo je bilo predstavljeno v ve\u010d tujih fotografskih revijah (On Landscape, Artdoc Magazine).<\/p>\n

Branimir Ritonja<\/strong>\u00a0je priznani slovenski fotograf, ki se je javnosti predstavil z ve\u010d kot petdesetimi samostojnimi razstavami. S fotografijo se je za\u010del ukvarjati \u017ee v osnovni \u0161oli, bolj resno pa v za\u010detku osemdesetih, ko je postal \u010dlan Fotokluba Maribor. V njem je spoznal znane mariborske fotografe, med njimi tudi Ivana Dvor\u0161aka, ki je postal njegov mentor. V okviru kluba se je veliko nau\u010dil in za\u010del kmalu prejemati nagrade.\u00a0 Je avtor ve\u010d fotografskih knjig, fotografskega materiala monografskih publikacij in katalogov ve\u010d likovnih umetnikov.\u00a0\u00a0Za svoje delo na fotografskem podro\u010dju je prejel \u0161tevilne nagrade in priznanja, med drugim\u00a0Glazerjevo listino, zlato plaketo Zveze kulturnih dru\u0161tev Slovenije, medaljo na Le Salon des Beaux Arts, Carrousel du Louvre, v Parizu, srebrno plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, posebno nagrado na likovnem festivalu v Kranju. Ob fotografiji se ukvarja \u0161e z videom in filmom. Je \u010dlan in dolgoletni predsednik Fotokluba Maribor, \u010dlan Zveze dru\u0161tev slovenskih likovnih umetnikov in Dru\u0161tva likovnih umetnikov Maribor. Velja za enega izmed najvidnej\u0161ih mojstrov sodobne slovenske fotografije.<\/p>\n

Ivo Rode <\/strong>(1895) \u0161e vedno pravi, da je Maribor\u010dan, \u010deprav \u017ee 20. leto \u017eivi v Jakobskem dolu. Fotografira \u017ee nekaj desetletij. Prej se je ukvarjal s fotografiranjem dru\u017eine in narave. Odkar \u017eivi sam, pa je za\u010del podrobneje spoznavati fotoaparat in pravila fotografiranja. \u0160e vedno najraje fotografira naravo in naklju\u010dne ljudi. \u010clan fotokluba je \u017ee dve leti, fotografije je razstavljal na skupinskih foto razstavah, kot na primer v DU Podravja in ZDUS Slovenije. Na foto nate\u010daju EKO Drava 2021 je dobil zlato medaljo.<\/p>\n

Zvonko Strm\u0161ek<\/strong>, \u010dlan fotokluba Maribor je \u017ee ve\u010d let. S fotografijo se, zaradi drugih obveznosti, ukvarja precej manj, kot bi si \u017eelel, ko pa najde \u010das za pogled skozi objektiv, pa pravi, da je to zmeraj prijetno pre\u017eivet \u010das.<\/p>\n

Bojan \u0160enet <\/strong>(1947), gradbeni in\u017eenir, od leta 2006 v pokoju, aktivni \u010dlan Fotokluba Maribor od 2006 dalje. Sodeluje na vseh klubskih razstavah, imel je tudi ve\u010d samostojnih razstav. Najbolj ga pri delu pritegne pokrajina, arhitektura, razni detajli, ulica in \u0161e kaj o\u010desu estetsko prijetnega.<\/p>\n

Ivo Usar<\/strong> (1953), rojen Maribor\u010dan, \u017eive\u010d na Studencih, se s fotografijo spoznava \u017ee ve\u010d desetletij. Resneje se z njo ukvarja v zadnjih letih, ko je svoj \u010das postavil v drug, manj obligatoren kontekst. Prav dajanje konteksta stvarem, ki nas obdajajo, je nekaj, s \u010dimer bi vsaj pribli\u017eno lahko orisali njegov odnos do stvarstva. Tega je \u017ee zdavnaj rad ujel v objektiv. Univerzitetni diplomirani pravnik rad potuje, bere, kuha, oku\u0161a in predvsem pomni. Sli\u0161ano, prebrano in videno. Slednje predvsem skozi fotografije, saj je dokaj pogosto oven\u010dan s fotoaparatom v iskanju vedno novih motivov. Pa naj gre za portretno, fotografijo pokrajine ali nekaj tretjega. Iva Usarja fotografija izpopolnjuje in navdihuje. Sodeloval je na ve\u010d skupinskih razstavah in pripravil eno samostojno v okviru Festivala fotografije Maribor.<\/p>\n

Teodor Veingerl<\/strong> je in\u017eenir ra\u010dunalni\u0161tva in informatike, ki distanco od vsakodnevne stroge ra\u010dunalni\u0161ke logike i\u0161\u010de v fotografskem ustvarjanju. Najljub\u0161i so mu nevsakdanji motivi. Na pol za \u0161alo pravi, da je to mnogokrat nehvale\u017eno delo, vendar ga nekdo kljub temu mora opravljati. Kajti nevsakdanje podobe vsakdanjega sveta, \u0161e posebej njegovi najbolj bizarni posamezni trenutki, so mnogo prepomembne, da bi jih prepustili pozabi. S fotografijo se ukvarja od sredine 70-ih let. Intenzivno se posve\u010da od prehoda na digitalno tehniko leta 2006. Doslej je imel 13 samostojnih in ve\u010d deset skupinskih razstav. Za svoje umetni\u0161ko ustvarjanje je prejel \u0161tevilne nagrade in priznanja.<\/p>\n

Rasta Vre\u010dko,<\/strong> rojena v Celju, je po kon\u010dani Srednji \u0161oli za oblikovanje diplomirala iz slikarstva na Pedago\u0161ki fakulteti v Mariboru. Na Univerzi v Ljubljani je specializirala iz likovne terapije. Fotografsko se je izpopolnjevala v ZDA. Opremila je ve\u010d knjig, koledarjev, katalogov in objavljala fotografije v revijah in \u010dasopisju. Razstavljala je v Avstraliji, ZDA, Evropi ter prejela nagrade v Avstriji, Italiji in Sloveniji.<\/p>\n

Branko Zorovi\u0107<\/strong> se je leta 1983 kot \u010dlan Fotokluba Maribor\u00a0 za\u010del aktivno ukvarjati s fotografijo. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoja dela je prejel \u0161tevilne nagrade in priznanja. Mednarodna zveza za fotografsko umetnost (FIAP) mu je leta 1998 na osnovi dose\u017eenih rezultatov in ocene kolekcije fotografij dodelila naziv AFIAP (Artiste FIAP), leta 2001 pa naziv EFIAP (Excellence FIAP).<\/p>\n

\"\"<\/a>

Miha Kacafura: Jesenski darovi\/\u0150szi aj\u00e1nd\u00e9kok<\/p><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sok szeretettel v\u00e1runk minden \u00e9rdekl\u0151d\u0151t a Maribori Fot\u00f3klub ki\u00e1ll\u00edt\u00e1s\u00e1nak megtekint\u00e9s\u00e9re a Lendvai Sz\u00ednh\u00e1z- \u00e9s Hangversenyterem el\u0151csarnok\u00e1ban. A ki\u00e1ll\u00edt\u00e1s 2023. m\u00e1rcius v\u00e9g\u00e9ig tekinthet\u0151 meg a sz\u00ednh\u00e1zterem nyitvatart\u00e1si idej\u00e9ben (h\u00e9tk\u00f6znap 8.00\u201315.00 \u00f3ra k\u00f6z\u00f6tt, illetve a rendezv\u00e9nyek idej\u00e9n).<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":11678,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,17],"tags":[],"class_list":{"0":"post-11707","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","6":"hentry","7":"category-hirek-es-ertesitesek","8":"category-kiallitasok","10":"post-with-thumbnail","11":"post-with-thumbnail-icon"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11707","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11707"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11707\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11773,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11707\/revisions\/11773"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11678"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11707"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11707"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11707"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}