{"id":11289,"date":"2023-01-30T10:46:38","date_gmt":"2023-01-30T09:46:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www1.kkl.si\/?page_id=11289"},"modified":"2023-02-10T12:14:19","modified_gmt":"2023-02-10T11:14:19","slug":"rosana-hribar-priznati-neznosno-ljubim-te","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/rosana-hribar-priznati-neznosno-ljubim-te\/","title":{"rendered":"Rosana Hribar: Priznati neznosno. Ljubim te."},"content":{"rendered":"
<\/i> torek, 14. februar 2023, ob 19.00<\/strong><\/del> | Gledali\u0161ka in koncertna dvorana Lendava ODPADE! <\/span><\/strong>\"abonma_si\"\"placljiva\"
\n<\/i> plesno-igrana predstava
\n<\/strong><\/i> Vstopnina: 15 \u20ac<\/strong> | Vstopnina za abonente iz sezone 2019\/2020: 12 \u20ac
\n<\/strong>Organizator: Knji\u017enica \u2013 Kulturni center Lendava \u2013 Lendvai K\u00f6nyvt\u00e1r \u00e9s Kultur\u00e1lis K\u00f6zpont<\/a><\/div>\n

\"\"<\/a>Valentinovo <\/i>, dan ljubezni, s Severo Gjurin in zavodoma Flota ter En-Knap<\/p>\n

PRIZNATI NEZNOSNO. LJUBIM TE.<\/strong><\/p>\n

Plesna predstava<\/em><\/p>\n

Idejna zasnova in koreografija:<\/strong>\u00a0Rosana Hribar
\n
\nSoustvarjalke predstave in nastopajo\u010de:\u00a0
\n<\/strong>Ur\u0161a Rupnik, Tina Habun, Patricija Crnkovi\u0107 (ples), Barbara Krajnc Avdi\u0107 (igra), Severa Gjurin (vokal)
\n
\nGlasba (v \u017eivo):<\/strong>\u00a0Severa Gjurin
\nGlasbena matrica:<\/strong>\u00a0\u010casovne skice (Severa Gjurin in Borut \u010cin\u010d)
\nDramaturgija:<\/strong>\u00a0Andreja Kopa\u010d
\nIdeja za kostume:<\/strong>\u00a0ustvarjalke predstave
\nIzvedba kostumov:<\/strong>\u00a0Tea Mazaj
\nOblikovanje svetlobe<\/strong>: Danilo Pe\u010dar
\nPrevod pesmi\u00a0Kaj ho\u010de \u017eenska<\/em>\u00a0(Kim Addonizio)<\/strong>: Irena \u0160taudohar<\/p>\n

Produkcija<\/strong>: Flota, zavod, Murska Sobota in Flota, Ljubljana \/ zanj producentka: Ksenija Kau\u010di\u010d
\nKoprodukcija:<\/strong>\u00a0Zavod EN-KNAP \/ zanj producentka: Karmen Ker\u017ear
\nV sodelovanju<\/strong>\u00a0z Anton Podbev\u0161ek Teatrom APT<\/p>\n

S podporo\u00a0<\/strong>Ministrstva za kulturo RS in Mestne ob\u010dine Ljubljana.\u00a0<\/p>\n

“V predstavi so uporabljeni odlomki iz knjige Rolanda Barthesa\u00a0Fragmenti ljubezenskega diskurza\u00a0<\/em>v prevodu Zoje Sku\u0161ek. Z<\/em>\u00a0dovoljenjem zalo\u017ebe *cf.”<\/p>\n

\"Rosana<\/a><\/p>\n

Anthony de Mello je neko\u010d zapisal: \u00bbZgodba je najkraj\u0161a razdalja med \u010dlovekom in resnico.<\/em>\u00ab Kar je obenem \u00bbzgodba\u00ab predstave\u00a0Priznati neznosno. Ljubim te<\/em><\/strong>.,\u00a0<\/strong>ki se je oblikovala prek pogovorov in pripovedi \u017eensk, ki jim je skupen le kraj, v katerem trenutno \u017eivijo. Novo mesto. Nekatere so pribe\u017eale zaradi vojne, druge v iskanju bolj\u0161ega \u017eivljenja, tretjim nikdar ni bila dana mo\u017enost izbire. \u017denske so \u017eene, matere, sestre, snahe in ta\u0161\u010de, in se med seboj razlikujejo po etni\u010dnem, verskem in kulturnem ozadju. Razli\u010dnih starosti, statusov, izobrazbe. Vsaka izmed njih nosi svojevrstno izpoved o hrepenenju, bole\u010dini, izgubi in, seveda, ljubezni. V tem duhu je tudi osnovni postulat predstave zgrajen na preprostem vpra\u0161anju \u00bbKaj misli\u0161 o ljubezni?\u00ab<\/em>, ki je bilo zastavljeno vsaki izmed njih. In to\u010dno na tej to\u010dki lahko najdemo postulat Skupnostnega. Brez\u010dasnega. Ve\u010dnega. Ljubezen kot izkustveni micelij sveta, ki skozi tekste francoskega avtorja Rolanda Barthesa\u00a0Fragmenti ljubezenskega diskurza\u00a0<\/em>zadobi svoje diskurzivno (in obenem maskulino) zaledje.\u00a0<\/em>In \u010de velja prav Barthesovo delo za eno najbolj eruditskih del evropske teoretske in literarne tradicije na temo ljubezni, se tej \u00bbve\u010dni\u00ab tematiki dandanes pridru\u017eujejo tudi vpra\u0161anja patriarhalne miselnosti, zastrtosti \u017eenskega \u010dustvovanja, ve\u010dplastnost \u00bbnevidnih\u00ab dru\u017einskih odnosov ve\u010d generacij ter neznosnost javnega diskurza\u00a0pred in po<\/em>\u00a0priznanju intimnega, ki poslej ve\u010d nima statusa performativnega, temve\u010d politi\u010dnega. Izre\u010di \u00bbLjubim te\u00ab<\/em>\u00a0je priznanje, ki tako nosi posledice neznosnosti izrekanja\u00a0neizrekljivega.<\/em><\/p>\n

\n

Dragi A.,<\/strong><\/p>\n

Rada bi vedela, kaj je ljubezen, a ker sem znotraj nje, vidim njeno bivanje, ne njenega bistva. Ho\u010dem raz\u010dleniti, vedeti, izraziti v neki govorici, ki ni moja; sebi sami ho\u010dem predstaviti svoj delirij, v \u00bbobraz ho\u010dem pogledati\u00ab temu, kar me cepi, re\u017ee. Rada bi se razumela, rada bi, da me kdo razume, da me kdo spozna, objame, ho\u010dem, da me kdo vzame s seboj. Naj mi kdo poka\u017ee, koga naj si \u017eelim, a potem naj se pobere!<\/p>\n

Potem ko je bilo prvo priznanje izre\u010deno, \u00bbljubim-te<\/em>\u00ab ne pomeni ni\u010d ve\u010d; nejasno, tako prazno se zdi \u2013 le ponavlja staro sporo\u010dilo. Kaj? Na eni strani na bi bil \u00bbJaz\u00ab, na drugi \u00bbTi\u00ab in vmes \u010dlen\u00a0razumnega<\/em>\u00a0\u010dustva.\u00a0Ljubim-te\u00a0<\/em>nima rab. Ta beseda ni ujeta v nobeno prisilo. Je brez odtenkov, pojasnil, stopnjevanja, zadr\u017ekov. \u010ce re\u010dem\u00a0ljubim-te<\/em>, nekako \u2013 neverjeten paradoks govorice \u2013 ravnam, kot da ni teatra besede, in ta beseda je zmerom\u00a0resni\u010dna.<\/em><\/p>\n

A vendarle\u00a0ljubim-te<\/em>.\u00a0<\/p>\n

Zakaj me samo\u00a0malo<\/em>\u00a0ljubi\u0161?<\/p>\n

Zakaj\u00a0mi ne re\u010de\u0161<\/em>, da me ljubi\u0161?<\/p>\n

Tvoja\u00a0B.<\/em><\/strong><\/p>\n

\n

PRIZNATI NEZNOSNO. LJUBIM TE.<\/strong><\/p>\n

Plesna predstava<\/em><\/p>\n

Ideja predstave se je oblikovala preko pogovorov in pripovedi \u017eensk, ki jim je skupen le kraj, v katerem trenutno \u017eivijo. Novo mesto. Nekatere so pribe\u017eale zaradi vojne, druge v iskanju bolj\u0161ega \u017eivljenja, tretjim nikdar ni bila dana mo\u017enost izbire. Vsaka izmed njih nosi svojevrstno izpoved o hrepenenju, bole\u010dini, izgubi in seveda, ljubezni. V tem duhu je tudi osnovni postulat predstave zgrajen na preprostem vpra\u0161anju \u00bbKaj misli\u0161 o ljubezni?\u00ab<\/em>, in ki je bilo zastavljeno vsaki izmed njih. In to\u010dno na tej to\u010dki lahko najdemo postulat Skupnostnega. Brez\u010dasnega. Ve\u010dnega. Ljubezen kot izkustveni micelij sveta, ki skozi tekste francoskega avtorja Rolanda Barthesa Fragmenti ljubezenskega diskurza zadobi svoje diskurzivno <\/em>(in obenem maskulino) zaledje.<\/em> Izre\u010di \u00bbLjubim te\u00ab<\/em> je priznanje, ki tako nosi posledice neznosnosti izrekanja neizrekljivega.<\/em><\/p>\n

\n

FOTOGALERIJA<\/p>\n\n\t\t

\"\"<\/a><\/p>\n