{"id":7985,"date":"2022-06-25T09:27:19","date_gmt":"2022-06-25T07:27:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www1.kkl.si\/?page_id=7985"},"modified":"2022-06-25T09:34:47","modified_gmt":"2022-06-25T07:34:47","slug":"razstava-kolesarstvo-v-prekmurju-1880-1945","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/razstava-kolesarstvo-v-prekmurju-1880-1945\/","title":{"rendered":"RAZSTAVA: Kolesarstvo v Prekmurju 1880\u20131945"},"content":{"rendered":"
\"brezplacna\"<\/i> <\/strong>Sobota, 25. junij 2022 | razstava<\/span>
\n<\/i> 10.00
\n<\/strong><\/i> Prizori\u0161\u010de: Gledali\u0161ka in koncertna dvorana Lendava
\n<\/i> Organizator: \u00bbLindva\u00ab \u2013 Dru\u0161tvo zbirateljev Pomurja \u2013 Muravid\u00e9ki r\u00e9gis\u00e9ggy\u0171jt\u00f6k egyes\u00fclete<\/a><\/div>\n

\"\"<\/a>Kolesarstvo v Prekmurju 1880\u20131945<\/strong>
\nIz zbirk Marjana Cojhterja, Jo\u017eeta Cigana in J\u00f3zsefa Mursicsa<\/strong><\/em><\/p>\n

Razstava bo na ogled od 25. junija do 5. septembra 2022.<\/p>\n

NA KRATKO O RAZSTAVI<\/span><\/p>\n

Kolo, bicikel, \u00bbbiciklin\u00ab ima na podro\u010dju Pomurja dolgo brado. Najdalj\u0161e, sive kocine segajo vse do leta 1880, ko so se pojavila prva kolesa, predvsem pri premo\u017enih posameznikih, ki se niso mogli upreti adrenalinu med poganjanjem pedalov na vrhu 1,5 metra visokega prednjega kolesa. Strah, ob\u010dudovanje, izrazi \u010dudenja in presene\u010denja na obrazih me\u0161\u010danov, ko so prvi\u010d zagledali kolo in kolesarja, je bilo velikansko! Laje\u017e psov, rezgetanje konjev, vre\u0161\u010danje otrok, muzanje in vzvi\u0161enost starej\u0161ih dam in gospodov ter navadne raje ob pogledu na samohodno premikanje \u010dloveka ob vrtenju pedalov. Kri\u017eanje in pogledovanje proti nebu, tudi kletvice, vse to in \u0161e kaj je pripomoglo k temu, da je kolo takoj postalo statusni simbol tako pri mo\u0161kih kot \u010dez \u010das tudi pri \u017eenskah in otrocih. V tistih \u010dasih, ob koncu 19. stoletja, si ga je redko kdo lahko privo\u0161\u010dil. Veljalo je za luksuz, vendar ne za dolgo. Tako dr\u017eava kot industrija pa tudi \u0161ir\u0161a skupnost so kmalu spoznali velik potencial uporabnosti koles v razli\u010dne namene. Razvoj in inovacije na podro\u010dju kolesarstva ter vse ve\u010dja dostopnost koles, tudi cenovna (krediti bank) so \u017ee na za\u010detku 20. stoletja pripeljali kolo v marsikateri dom.<\/p>\n

Pomurje na podro\u010dju kolesarstva v okviru avstro-ogrskega cesarstva ni v ni\u010demer zaostajalo za ostalimi, industrijsko bolj razvitimi podro\u010dji. \u017de v 19. stoletju so bile organizirane kolesarske dirke z bogatimi nagradami, ustanavljali so kolesarska dru\u0161tva (Murska Sobota, Lendava), organizirali kolesarske izlete in piknike, svoje pa so dodali \u0161e obrtniki in trgovci, ki so s tovornimi trikolesniki ceneje in hitreje preva\u017eali blago tako do dobaviteljev kot do kupcev. Predvsem \u017eelezni\u0161ke povezave so pospe\u0161ile dotok manj\u0161ih paketov blaga do ve\u010djih mest, kjer so ga na postajah prevzemali naro\u010dniki iz vrst trgovcev in obrtnikov.<\/p>\n

Prednosti, ki jih prina\u0161a prakti\u010dnost in hitrej\u0161a mobilnost s pomo\u010djo kolesa, je spoznala tudi vojska, ki je bila med prvo svetovno vojno eden od ve\u010djih naro\u010dnikov koles, prilagojenih potrebam vojakov. Po kon\u010dani vojni so jih vpeljali \u0161e v redno opremo \u017eandarmerije, po\u0161tnih uradov, dav\u010dne uprave; uporabljali so jih prav tako gasilci, dimnikarji, brusilci \u2026 in kar je najbolj pomembno, kolo je postalo vse bolj nelo\u010dljivo povezano s potrebami navadnih prebivalcev. Iz luksuzne dobrine je do konca druge svetovne vojne postalo del vsakdanjega \u017eivljenja \u0161iroke mno\u017eice prebivalcev Pomurja. Zadovoljevalo je potrebe po ve\u010dji mobilnosti na kratke razdalje. Seveda so bile – tako kot danes – tudi takrat pomembne blagovne znamke in razlike med njimi, prav tako dodatna oprema in lepotni dodatki. Svoje je dodala \u0161e dr\u017eava s predpisi, dovoljenji, registracijo in registrskimi oznakami, kar je kolo in kolesarja naredilo \u0161e bolj prepoznavnega. Tako je kolo postalo prvo prevozno sredstvo, ki je omogo\u010dilo mno\u017ei\u010dno mobilnost.<\/p>\n

Bogat del\u010dek kulturne dedi\u0161\u010dine v povezavi s kolesarstvom je predstavljen na pri\u010dujo\u010di razstavi, kjer so trije entuziasti dali na vpogled bisere iz svojih bogatih zbirk. Marjan Cojhter<\/em>, Jo\u017ee Cigan<\/em> in dr. J\u00f3zsef Mursics<\/em> s svojimi eksponati omogo\u010dajo vpogled v \u010das, ki ga ve\u010d ni. Na \u010das na\u0161ih pradedkov in prababic, ki jim je \u017eivljenje zaznamovalo kolo tako kot na\u0161im generacijam avto in druga sodobna prevozna sredstva. Med ta \u0161e zmeraj spadajo tudi kolesa, ki pa slu\u017eijo danes vse bolj rekreaciji, zabavi in \u0161portnim aktivnostim.<\/p>\n

Franc Koren<\/strong>,
\npredsednik Dru\u0161tva zbirateljev Pomurja \u2013 Lindva \u2013 Muravid\u00e9ki r\u00e9gis\u00e9ggy\u0171jt\u00f6k egyes\u00fclete<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sobota, 25. junij 2022 | razstava 10.00 Prizori\u0161\u010de: Gledali\u0161ka in koncertna dvorana Lendava Organizator: \u00bbLindva\u00ab \u2013 Dru\u0161tvo zbirateljev Pomurja \u2013 Muravid\u00e9ki r\u00e9gis\u00e9ggy\u0171jt\u00f6k egyes\u00fclete Kolesarstvo v Prekmurju 1880\u20131945 Iz zbirk Marjana Cojhterja, Jo\u017eeta Cigana in J\u00f3zsefa Mursicsa Razstava bo na ogled od 25. junija do 5. septembra 2022. NA KRATKO O RAZSTAVI Kolo, bicikel, \u00bbbiciklin\u00ab ima […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":7980,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-7985","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","post","post-with-thumbnail","post-with-thumbnail-icon"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7985","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7985"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7985\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7991,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7985\/revisions\/7991"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7980"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www1.kkl.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7985"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}