Sobota, 25. junij 2022 | razstava10.00
Prizorišče: Gledališka in koncertna dvorana Lendava
Organizator: »Lindva« – Društvo zbirateljev Pomurja – Muravidéki régiséggyűjtök egyesülete
Kolesarstvo v Prekmurju 1880–1945
Iz zbirk Marjana Cojhterja, Jožeta Cigana in Józsefa Mursicsa
Razstava bo na ogled od 25. junija do 5. septembra 2022.
NA KRATKO O RAZSTAVI
Kolo, bicikel, »biciklin« ima na področju Pomurja dolgo brado. Najdaljše, sive kocine segajo vse do leta 1880, ko so se pojavila prva kolesa, predvsem pri premožnih posameznikih, ki se niso mogli upreti adrenalinu med poganjanjem pedalov na vrhu 1,5 metra visokega prednjega kolesa. Strah, občudovanje, izrazi čudenja in presenečenja na obrazih meščanov, ko so prvič zagledali kolo in kolesarja, je bilo velikansko! Lajež psov, rezgetanje konjev, vreščanje otrok, muzanje in vzvišenost starejših dam in gospodov ter navadne raje ob pogledu na samohodno premikanje človeka ob vrtenju pedalov. Križanje in pogledovanje proti nebu, tudi kletvice, vse to in še kaj je pripomoglo k temu, da je kolo takoj postalo statusni simbol tako pri moških kot čez čas tudi pri ženskah in otrocih. V tistih časih, ob koncu 19. stoletja, si ga je redko kdo lahko privoščil. Veljalo je za luksuz, vendar ne za dolgo. Tako država kot industrija pa tudi širša skupnost so kmalu spoznali velik potencial uporabnosti koles v različne namene. Razvoj in inovacije na področju kolesarstva ter vse večja dostopnost koles, tudi cenovna (krediti bank) so že na začetku 20. stoletja pripeljali kolo v marsikateri dom.
Pomurje na področju kolesarstva v okviru avstro-ogrskega cesarstva ni v ničemer zaostajalo za ostalimi, industrijsko bolj razvitimi področji. Že v 19. stoletju so bile organizirane kolesarske dirke z bogatimi nagradami, ustanavljali so kolesarska društva (Murska Sobota, Lendava), organizirali kolesarske izlete in piknike, svoje pa so dodali še obrtniki in trgovci, ki so s tovornimi trikolesniki ceneje in hitreje prevažali blago tako do dobaviteljev kot do kupcev. Predvsem železniške povezave so pospešile dotok manjših paketov blaga do večjih mest, kjer so ga na postajah prevzemali naročniki iz vrst trgovcev in obrtnikov.
Prednosti, ki jih prinaša praktičnost in hitrejša mobilnost s pomočjo kolesa, je spoznala tudi vojska, ki je bila med prvo svetovno vojno eden od večjih naročnikov koles, prilagojenih potrebam vojakov. Po končani vojni so jih vpeljali še v redno opremo žandarmerije, poštnih uradov, davčne uprave; uporabljali so jih prav tako gasilci, dimnikarji, brusilci … in kar je najbolj pomembno, kolo je postalo vse bolj neločljivo povezano s potrebami navadnih prebivalcev. Iz luksuzne dobrine je do konca druge svetovne vojne postalo del vsakdanjega življenja široke množice prebivalcev Pomurja. Zadovoljevalo je potrebe po večji mobilnosti na kratke razdalje. Seveda so bile – tako kot danes – tudi takrat pomembne blagovne znamke in razlike med njimi, prav tako dodatna oprema in lepotni dodatki. Svoje je dodala še država s predpisi, dovoljenji, registracijo in registrskimi oznakami, kar je kolo in kolesarja naredilo še bolj prepoznavnega. Tako je kolo postalo prvo prevozno sredstvo, ki je omogočilo množično mobilnost.
Bogat delček kulturne dediščine v povezavi s kolesarstvom je predstavljen na pričujoči razstavi, kjer so trije entuziasti dali na vpogled bisere iz svojih bogatih zbirk. Marjan Cojhter, Jože Cigan in dr. József Mursics s svojimi eksponati omogočajo vpogled v čas, ki ga več ni. Na čas naših pradedkov in prababic, ki jim je življenje zaznamovalo kolo tako kot našim generacijam avto in druga sodobna prevozna sredstva. Med ta še zmeraj spadajo tudi kolesa, ki pa služijo danes vse bolj rekreaciji, zabavi in športnim aktivnostim.
Franc Koren,
predsednik Društva zbirateljev Pomurja – Lindva – Muravidéki régiséggyűjtök egyesülete
