Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci!
Javni zavod Knjižnica – Kulturni center Lendava organizira slovenski abonma v gledališki sezoni 2024/2025, ki vsebuje šest predstav:
- SNG Drama Maribor: Tartuffe, žlahtna komedija
- Prešernovo gledališče Kranj, koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj: Boj na požiralniku, drama
- Špas Teater: Kako se znebiti bodočega moža, komedija
- SNG Nova Gorica: Mnogo hrupa za nič, glasbena komedija
- Drama Ljubljana: Tango, groteskna komedija
- Mestno gledališče ljubljansko: Nora, drama
Dobrodošli v novi sezoni!
VPIS ABONMAJEV
Vpis abonmajev bo za abonente iz sezone 2023/24 potekal 9., 10. in 11. septembra 2024 od 9.00 do 15.00 ure.
Novi abonenti in tisti, ki želijo spremeniti sedeže, pa bodo lahko abonma vpisovali 12., 13. in 14. septembra 2024, od 9.00 do 15.00 ure, v soboto od 9.00 do 12.00.
CENA SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA S ŠESTIMI PREDSTAVAMI
- redna cena: 75 €
- upokojenci, invalidi: 65 € (invalidom na vozičkih je ogled predstav brezplačen)
- dijaki in študentje: 55 €
Abonma lahko vplačate na blagajni KKC Lendava, Trg Györgya Zale 1, 9220 Lendava. Plačilo je možno tudi v dveh obrokih, preko nakazila ali s kartico (Maestro, Mastercard, Visa, BA).
DODATNE INFORMACIJE
Telefon: (0)2 577 60 24 • E-mail: abonma@kkl.si
PRIZORIŠČE PREDSTAV
Gledališka in koncertna dvorana Lendava
Organizator: Knjižnica – Kulturni center Lendava – Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
10. OKTOBER 2024
Tartuffe, žlahtna komedija
Le Tartuffe ou l’Imposteur
Žlahtna komedija, ki nastane ob srečanju »prodajalca« in »iskalca slepe vere«
Najslavnejši evropski komediograf J. B. P. Molière (1622–1673) je bil otrok zlate dobe klasicističnega gledališča v Franciji, ki ji je vladal sončni kralj Ludvik XIV. Molièrovo delo predstavlja vrh francoske klasicistične komedije, v kateri prevladuje značajska komika, s svojim bojem za naravnost, razumnost in strpnost pa se uvršča med predhodnike razsvetljenstva. Komedija Tartuffe je nastala v najplodnejšem in filozofsko najbolj poglobljenem umetniškem obdobju Molièrovega ustvarjanja, ime Tartuffe je z leti (in stoletji) postalo univerzalni arhetipski izraz za dvoličnost, licemerstvo in svetohlinstvo.
Opis:
Bogat meščan Orgon v cerkvi naključno sreča gorečega vernika Tartuffa in se nad njim popolnoma navduši. Povabi ga k sebi domov in Tartuffe kmalu postane član njegove družine in versko-moralni zgled za njene člane. Toda nad njim razen Orgonove mame, gospe Pernelle, ni nihče navdušen, še zlasti ne, ker začne Orgon pod Tartuffovim vplivom nenadoma na novo urejati družinske zadeve, med katere sodi tudi nenadna sprememba ženitnih načrtov. Orgon svojo hčerko, ki bi se morala poročiti s srčnim izbrancem Valerjem, ponudi Tartuffu. Toda zelo kmalu se začne kazati Tartuffova dvojna narava, njegovi skriti nameni, ko začne erotično zapeljevati Orgonovo ženo Elmiro, čemur pa Orgon ne verjame, in šele z intrigo, ki mu jo nastavijo, spregleda (znameniti komedijski prizor Tartuffovega zapeljevanja Elmire in Orgonovega prisluškovanja). Iz globokega razočaranja in jeze Tartuffa požene iz hiše, a je prepozno, saj mu je pred tem v trenutku velike zaupnosti predal svoje premoženje (nanj prepisal hišo) in mu v varstvo zaupal prijateljevo škatlo z dokumenti, zaradi katerih bi Orgon lahko pristal v zaporu. Tartuffe sedaj zahteva, kar mu pripada. Orgonovo družino lahko zdaj reši samo »deus ex machina«.
Režija: Diego de Brea
Igralska zasedba: Mateja Pucko, Kristijan Ostanek, Ana Urbanc, Žan Koprivnik, Petja Labović idr.
Foto: Peter Giodani
https://www.sng-mb.si/event/tartuffe/
Prešernovo gledališče Kranj, koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj:
Lovro Kuhar – Prežihov Voranc
Boj na požiralniku, drama
Vorančev Boj na požiralniku, Solzice in Samorastniki veljajo za slovensko literarno klasiko, po filmskih upodobitvah pa so se globoko vtisnili v zgodovinski spomin slovenskega naroda.
Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je dobesedno zapisana v naših genih. V današnjem času iz te kultne zgodbe razbiramo tudi tiste »spregledane«, še ne do konca izrečene plasti neizmerno krute zgodbe. V bitki z zemljo in v bitki za preživetje se je na kmetih dogajalo nasilje nad otroki in živalmi, ki je s svojo krutostjo zaznamovalo generacije in generacije. In mi smo »vnuki svojih dedov«; prav o tem nam želi spregovoriti Vorančev Boj na požiralniku. Spregovori nam o neizmerni krutosti, ki je posledica stiske in nemoči in se kot zla usoda prenaša iz roda v rod. Zgodba Dihurjeve družine tako ni le zgodba iz neke daljne ruralne preteklosti, ampak zgodba, ki jo še kako živimo tudi danes, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj, čeprav mogoče v malce bolj »sofisticirani« in prikriti obliki. Nasilje zaradi preživetvenih stisk in nemoči, v boju z zemljo in birokracijo, ne glede na vas ali mesto, zmeraj najde svojo pot do krutosti.
Režiser Jernej Lorenci se je tematike krutosti ter boja za preživetje dotaknil na svoj pretanjen in radikalen uprizoritveni način.
Režija: Jernej Lorenci
Igralska zasedba: Darja Reichman, Živa Selan, Blaž Setnikar/Gregor Luštek k.g., Branko Jordan k.g.
Foto: Nada Žgank
https://pgk.si/repertoar/boj_na_poziralniku/755
Kako se znebiti bodočega moža, komedija
Superzabavna komedija z zvezdniško zasedbo!
V zabavni komediji Kako se znebiti bodočega moža spremljamo zgodbo simpatične Silvije (Mojca Funkl), ki jo zapusti bivši. To pa kar boli. Zato se slednjič odloči za bolj lahkoten pristop k iskanju ‘idealnega’. Poda se na ljubezensko avanturo iskanja bodočega moža in je pri tem prekleto uspešna. Še preveč! Kar trije bi lahko bili bodoči: učitelj Sebastijan (Mario Ćulibrk), biznismen Valter (Tadej Pišek) in najboljši mizar v mestu Edi (Miha Brajnik), vsi mojstri svoje obrti in vsi trdno odločeni, da se bodo poročili. Eden na balkonu, drugi v spalnici, tretji v sobi za goste …
A kako dolgo lahko ostanejo ločeni, kdaj bo prišlo do neizogibnega soočenja in koga bo na koncu s pomočjo prijateljice Eme (Mojca Fatur) izbrala Silvija?
Nad zabavno komedijo je navdušena tudi producentka in direktorica Špas teatra Urška Alič: »Letošnjo sezono Špasa bodo očitno zaznamovale tiste ‘prave’ komedije. V Špas teatru namreč ustvarjamo, da ljudem polepšamo večere, jih odvrnemo od kakšnih skrbi, da se prepustijo čarobnemu vzdušju teatra in se predvem sprostijo in nasmejijo. Po uspehu odbite komedije Večerja bedakov sezono nadaljujemo s super zabavno komedijo Kako se znebiti bodočega moža, za katero sem prepričana, da bomo z igralsko zasedbo znanih komedijantov Slovence in Slovenke nasmejali do solz.”
Režija: Žiga Flajnik
Igralska zasedba: Mojca Fatur, Mojca Funkl, Miha Brajnik, Tadej Pišek, Mario Ćulibrk
https://www.spasteater.si/novice/super-zabavna-komedija-kako-se-znebiti-bodocega-moza
Mnogo hrupa za nič, glasbena komedija
Much Ado About Nothing, 1600
Vojne je konec. V mesinsko palačo pride na obisk skupina vojakov, med njimi tudi Claudio in Benedikt. Prvi se na mah zaljubi v Hero, hčer mesinskega vojvode, drugi pa se zaplete v besedno dvobojevanje z njeno sestrično Beatrice. Prvi par se hitro dogovori za poroko, drugi ljubezen prezira in se iz nje kar naprej norčuje. A v palači se porodi skrivni načrt, po katerem naj bi se tudi Beatrice in Benedikt zaljubila. Tako se začne komedija zmešnjav, polna romantike in bistroumnosti, strasti, skrivnosti, zvijač in zarot … Toda lahkotna igra zdrsne v zlobne spletke, ki postanejo življenjsko usodne, a se iz njih vendarle izvije srečen konec, dvojna poroka.
Tokratna uprizoritev Shakespearove klasične komedije o dveh parih zaljubljencev z različnimi pogledi na zaljubljenost bo v ospredje postavila konflikt, ki nastane, ko se po dolgem času iz vojne vrnejo možje in doma najdejo ženske, ki so se v tem času navadile na življenje brez moških – samoodločanje, samostojnost, svobodo. Zato jim niso več pripravljene prepustiti moči in tu se začnejo novi razlogi za zabavne prepire, v katerih kljub vsemu, kot vedno v vseh časih in krajih, zmagata naklonjenost in ljubezen, saj moški in ženske drug brez drugega ne morejo obstajati.
Komedijo Williama Shakespearja, eno najlepših komedij svetovne dramske zakladnice, prirejeno v sodobnem duhu emancipacije in na vseh področjih prebujajoče se ženske energije, je na oder SNG Nova Gorica postavila Ivana Djilas, prepoznavna po glasbeno gledaliških spektaklih, kakršna bo tudi tokratna uprizoritev.
Režija: Ivana Djilas
Igralska zasedba: Radoš Bolčina, Žiga Saksida k.g., Matija Rupel k.g., Jure Kopušar k.g., Ana Facchini k.g. idr.
Foto: Peter Uhan
https://www.sng-ng.si/sl/repertoar/arhiv-predstav/mnogo-hrupa-za-nic/
Sławomir Mrożek
Tango, groteskna komedija
V jedru Tanga, najpomembnejše igre poljskega absurdista Sławomirja Mrożka, je radikalno razpadli svet, sodobna družba, le korak stran od svojega dokončnega propada. Izgubljeni so vsi ideali, vse ideje, vsa načela, celo vsa tradicija in ves družbeni red. Kar je ostalo, je kaos – kaos, ki naj bi bil subverziven in osvobajajoč odmik od okostenelosti in rigidnosti, vse bolj pa sam postaja generator okostenelosti in rigidnosti, ki stiska in duši. A v svetu Tanga to nikogar ne skrbi: konec civilizacije, proti kateremu Mrożkovi liki suvereno plešejo, ne plaši, temveč vznemirja in kliče k praznovanju zmage nad vsakršnimi konvencijami. Vsaj na videz. Dokler se ne pojavi mladi izboljševalec sveta, mladi zagovornik starih tradicij, ki je pripravljen za poravnanje tečajev storiti prav vse.
Absurd in groteskna komika Tanga se začneta prav v spopadu generacij, ki poskušata kot na šahovnici svet razstavljati in ga sestavljati nazaj. Obe strani sta prepričani o svojem prav in obe skoraj urarsko natančni v svojih postopkih. Mrożek to bojno polje še radikalizira, ko gleda na kolesje sveta skozi mikrooptiko družine. Z ene strani družinskega omizja tako kričijo maksime popolne svobode in opuščanja vseh pravil in konvencij, z druge pa red, smisel in brezkončnost birokratskih obrazcev, zahtev in norm. A jasno je eno: nič od tega ne more rešiti sveta, lahko pa ga – vsakič znova – le še malo bolj vrže s tečajev. Vse očitneje se kaže, da radikalnost reda, urejenosti in smisla ni nič manj nevarna kot radikalnost kaosa, svobode in nesmisla.
Tako Tango z mehanizmom komičnega stroja postaja natančna vivisekcija odnosov v zaostrenem času, ki – kljub nenehnemu poigravanju s konvencijami in žanri – nimajo nobenih barier in so zato lahko do konca brutalni. Konec sveta je namreč tu in na obzorju ni nobene slutnje kakršne koli zmage ali odrešitve. Kar nam ostane, je tango, ki nas sili v tek, da nam svet ne pobegne.
Režija: Luka Marcen
Igralska zasedba: Timon Šturbej, Maša Derganc, Jurij Zrnec, Saša Mihelčič, Saša Tabaković idr.
Foto: Peter Uhan
Mestno gledališče ljubljansko:
Henrik Ibsen
Nora, drama
Nora je navzven srečno poročena mati treh otrok. Njeni družini se po letih odrekanja nasmiha udobno življenje, kajti soprog Torvald Helmer dobi službo direktorja banke. Vse bi bilo v najlepšem redu, če ne bi Nore preganjalo nepremišljeno dejanje, ki ga je iz ljubezni do moža zagrešila v preteklosti. Da bi mu omogočila okrevanje, ko je bil hudo bolan, je ponaredila podpis in si izposodila večjo vsoto denarja od notarja Krogstada, ki jo zdaj izsiljuje in ji grozi, da bo njena skrivnost prišla na dan.
Nora ali Hiša za lutke je eno najslavnejših in najpogosteje uprizarjanih del norveškega dramatika Henrika Ibsena. Ob krstni uprizoritvi v Kraljevem gledališču v Københavnu je leta 1879 povzročila nezaslišan škandal. Avtor je namreč v njej kritično načel problem patriarhalno urejenega modela meščanske družine in ubesedil pravico ženske do izbire, da se otrese podrejenosti v zakonu. V ospredju njegovega zanimanja je Norina notranja rast, povezana z uporom zoper družbene norme, ki ji branijo, da bi ravnala v skladu z lastno voljo, presojo in vestjo. Nora je po svoje še danes navzoča v številnih besedilih, ki obravnavajo razmerja moči med moškim in žensko, kajti bila je prva ženska junakinja v zgodovini evropske literature in gledališča, ki je terjala enakopravnost med spoloma.
Režija: Nela Vitošević
Igralska zasedba: Ajda Smrekar, Matej Puc, Jernej Gašperin, Mojca Funkl/Nina Rakovec, Jurij Drevenšek k. g.
Foto: Peter Giodani
