VABILO: XVII. Mednarodno srečanje zbirateljev v Lendavi

Tretji december je pravi datum za naložbe v stvari, ki so nam jih zapustili naši predniki za naše vnuke.

 

Organizator: Društvo zbirateljev Pomurja – Lindva – Muravidéki régiséggyűjtök egyesülete

 

IZPOSTAVLJEN PREDMET NA RAZSTAVI

TEHTNICA IZ RIMSKIH ČASOV TRGOVCEV Z DENARJEM

Ko je Jezus leta 33. n. št. na osličku prijahal v Jeruzalem, je ob navdušenju množice najprej v bližnjem templju prevrnil mize judovskih trgovcev z denarjem in s tem povzročil eno od dejanj »reformacije« judovske vere v krščanstvo, ki svojim vernikom vse do renesanse ni več dovoljevala okoriščanja na račun posojanja in menjave. denarja. Na omenjenih mizah je kot obvezen pripomoček stala tudi tehtnica, prikazana na zgornji sliki, za tehtanje in menjavo denarja. Rimljani, ki so takrat imeli oblast nad celotnim Sredozemljem, so imeli ves čas svojega obstoja urejen monetarni sistem s predpisanimi težami, čistino in vrednostmi vseh kovancev v denarnem obtoku, ki so jih kovali. Svinčeni obročki, ki so bili umerjeni. in potrjeni z vtisnjenim žigom s strani upravne oblasti so odgovarjali teži kovanca določene vrednosti. Na ta način so potrjevali pristnost kovanca, kajti ponaredki so že takrat predstavljali nočno moro trgovcev in tudi ostalih prebivalcev. Kot lahko vidimo je na eni strani tehtnice. na ponvici sesterec, ki je v prvem stoletju tehtal okrog 27,50 gramov in katerega teža je odgovarjala teži obešenega obročka na kaveljčku na drugi strani tehtnice. Tovrstne tehtnice so prav tako uporabljali za menjavo denarja na obmejnih območjih, kjer so med trgovanjem prihajali v stik z denarjem ostalih civiliziranih narodov (Grkov, Perzijcev, llirov itd.). Na področju današnje Slovenije so to bila Keltska plemena (Noriki na Koroškem, Tavriski v osrednji Sloveniji, Boii na področju Prekmurja), katera so kovala denar iz različnih zlitin, ki se je razlikoval po teži in velikosti (med navedenimi plemeni je teža srebrnih tetradrachem variirala od 8,5 do 17 gramov).

Prikazana tehtnica na zgornji sliki, ki se je kot grobna najdba pred davnimi leti, ohranila v celoti, je služila med drugim tudi za preverjanje teže in preračunavanje vrednosti v procesu trgovanja med Rimljani in domačini. Uporabljali so jo tudi za tehtanje žlahtnih kovin in drugih dragocenih izdelkov, kot so prstani, uhani in podobno. Je ena redkih kompletno ohranjenih na področju Evrope in predstavlja delček bogate kulturne dediščine našega območja.