KKC Lendava – Lendvai KKK: Nazaj na začetno stran KKCL | Podstran lendavske knjižnice
KKCL NOE – LKKK BSZE | Trg Györgya Zale 1 | 9220 Lendava | Slovenija (SI)
Slovenski abonma
SLOVENSKI GLEDALIŠKI ABONMA SEZONA 2018/2019



Javni zavod Knjižnica – Kulturni center Lendava – Lendvai Könyvtár és Kulturális
Központ ponuja vsem ljubiteljem gledališča abonmajski program za odrasle za sezono 2018/2019.

Ob tem bomo ponudili tudi druge bogate vsebine, kjer bodo imeli naši abonenti prednost pri zagotavljanju vstopnic.

CENIK


CENA SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA S ŠESTIMI PREDSTAVAMI:

75 €
– redna cena,

65 € – upokojenci, invalidi (za invalide na vozičku je abonma zastonj),
55 €
– študentje, dijaki.


Prednost nakupa abonmaja nista le nižja cena ali zagotovitev stalnega sedeža
v dvorani, saj poleg tega ponujamo tudi druge ugodnosti:

  • Vsakemu obstoječemu abonentu, ki bo ob nakupu abonmaja vpisal novega abonenta, bomo priznali 10-odstotni popust pri nakupu lastnega abonmaja za sezono 2018/2019.
  • Vsakemu tretjemu in nadaljnjemu družinskemu članu z istim stalnim
    bivališčem priznamo 50-odstotni popust na ceno abonmaja.
  • Invalidi na vozičku imajo prost vstop (spremljevalec plača polno ceno).
    Priporočamo prihod 15 minut pred začetkom predstave.

Popusti se ne seštevajo.

DARILO ABONENTOM:


PLAČILNI POGOJI:


Abonma lahko vplačate na blagajni Gledališke in koncertne dvorane Lendava,
Trg Györgya Zale 1, 9220 Lendava
, ali naročite pisno na abonma.lendava@kkl.si oz. po telefonu na 02/577 60 24 ali 02/577 60 22.

Plačilo je možno v dveh obrokih, prvi obrok se plača ob vpisu, drugi obrok se poravna do konca septembra.

Nudimo nakup darilnih abonmajev in vstopnic.


Razveselite svoje najbližje, prijatelje ali poslovne partnerje in jim podarite darilni bon za abonma ali katero koli predstavo v organizaciji KKC Lendava – Lendvai KKK.


Telefon blaganje: 02/577 60 24


Zaradi boljše obveščenosti prosimo abonente, da oddajo svoj elektronski naslov ali mobilno številko ter poštni naslov za prejemanje obvestil. Pri tem zagotavljamo varovanje osebnih podatkov v skladu z zakonodajo.

Prosimo, da obiskovalci sedeže zasedejo pred pričetkom predstave. Brezplačna garderoba je obvezna. Fotografiranje in snemanje v dvorani je nepooblaščenim osebam prepovedano.


VPIS ABONMAJEV


Vpis abonmajev bo za lanskoletne abonente potekal od 11. do 16. junija 2018
na blagajni Gledališke in koncertne dvorane ali pisno oz. po telefonu.

Novi abonenti in tisti, ki želijo spremeniti sedeže, pa bodo abonma
lahko vpisovali od 18. do 23. junija 2018 in od 17. do 24. septembra 2018,
v odpiralnem času na blagajni Gledališke in koncertne dvorane ali pisno oz.
po telefonu.

OBVESTILO:
V soboto 16. in 23. junija bo blagajna odprta od 9.00 do 12.00

Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Abonma sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Lendava
.



Opis abonmajskih predstav za obdobje 2018/2019

13. november 2018
tragedija
SNG Nova Gorica | Evripid:

TROJANKE (Τρωάδες)



REŽISER: Jaša Koceli

IGRAJO: Kristijan Guček, Helena Peršuh, Marjuta Slamič, Raiven k. g., Patrizia Jurinčič Finžgar, Arna Hadžialjević, Jure Kopušar, Miha Nemec, Isaak Hrovatin k. g. / Lev Lipušček k. g., Siniša Bukinac k. g., Ana Facchini

Zbor

Dušanka Ristić, Mojca Cej k. g., Vida Fabčič k. g., Hana Ferizović k. g., Kati Harej k. g., Petra Kolenc k. g., Ajda Podgornik Valič k. g., Helena Simčič k. g., Barbara Simčič Veličkov k. g., Anja Trobec k. g., Lucija Zorn k. g., Ana Žnidarčič k. g., pesnica Farah Chamma k. g.

TRAJANJE: Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora.
O PREDSTAVI

Trojanska vojna je končana, vsi trojanski junaki so padli; pred gorečimi razvalinami nekdaj slavnega mesta Trojanke in njihovi otroci čakajo na odhod v grško suženjstvo.

Ženske, na čelu z ostarelo kraljico Hekabo, objokujejo žalostno usodo svojega mesta in sebe. Kraljičina hči Kasandra bo pripadla mikenskemu kralju Agamemnonu za priležnico, snaha Andromaha Ahilovemu sinu za ženo, hčer Polikseno bodo žrtvovali na Ahilovem grobu, kraljica sama pa bo sužnja Odiseju. Tudi Andromahinemu otroku, ki je njihovo zadnje upanje za obnovo mesta, neizprosni zmagovalci določijo, da mora umreti. Za vse zlo Trojanke obsodijo lepo Heleno, ki jo je princ Paris brez težav speljal špartanskemu kralju Menelaju, začetniku te vojne.

Obračun žensk je neizprosen, vendar ne more omiliti tragike povojnega trpljenja. Medtem ko se goreče mesto podira, Trojanke zapuščajo rodno zemljo in odhajajo v suženjstvo.



Evripidova tragedija iz leta 415 pr. n. št. je postavljena v mitsko dobo trojanske vojne, a je najverjetneje dramatikov komentar na takrat aktualno peloponeško vojno, v kateri so se Atene bojevale s Šparto; morda tudi na atenski pohod na nevtralni otok Melos ter poboj ali zasužnjenje tamkajšnjega prebivalstva. Evripidove ideje so bile za takratne Atene revolucionarne in prevratniške, zato je na tekmovanju dram večkrat pristal na drugem mestu. V svojih delih se je pogosto zavzel za »ponižane in razžaljene«, za sužnje, ženske, v Trojankah za ujetnice iz Atenam sovražnega mesta. Drama je obsodba nepravičnih vojn, sprašuje se o odgovornosti in krivdi zanje, zato je razumljivo, da je bila večkrat uprizorjena v kontekstih aktualnih političnih razmer. Najbolj znana je adaptacija Jeana Paula Sartra, ki vsebuje implicitno kritiko evropskega imperializma v Aziji, leta 1971 pa je bil posnet film režiserja Mihalisa Kakogiannisa s Katherine Hepburn v glavni vlogi.

SLIKE IZ PREDSTAVE • KÉPEK AZ ELŐADÁSBÓL



Foto: Mankica Kranjec / SNG Nova Gorica | Povezava • Kapcsolat: www.sng-ng.si
10. december 2018
kabaret
SNG Nova Gorica | Jure Karas:

REALISTI


Kabaret za pet igralcev, pijanca in občinstvo


REŽISERKA:
Tijana Zinajić

IGRAJO: Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer, Žiga Udir
Nastopa tudi: Anže Vrabec / Joži Šalej

TRAJANJE: Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora.
O PREDSTAVI

Svet je šel po gobe, mi pa v najbližji nakupovalni center.

Resničnostni šovi so naenkrat bolj resnični od novic. Tretji svet mučita ekologija in ekonomija, nas pa, koliko zdrži baterija. Treniramo pohlevnost. Hodimo v službe, ki jih ni. Samo še smrt in krediti so za nedoločen čas. Kam naj se normalen človek zateče drugam kot v teater?

Odgovorni pravijo, da je kostumov, vicev in pijače še za eno rundo.

Nasmejmo se, preden bo prepozno.



SLIKE IZ PREDSTAVE • KÉPEK AZ ELŐADÁSBÓL



Foto: Peter Uhan / SNG Nova Gorica | Povezava • Kapcsolat: www.sng-ng.si
29. januar 2019
drama
SLG CELJE | Nebojša Pop-Tasić

ONJEGIN


Po motivih romana Aleksandra Sergejeviča Puškina Jevgenij Onjegin


REŽISERKA: Yulia Roschina

IGRAJO: Vojko Belšak, Tanja Potočnik, Aljoša Koltak in Minca Lorenci

TRAJANJE: Predstava traja 1 uro in 15 minut ter nima odmora.
O PREDSTAVI

Aleksander Sergejevič Puškin (1799, Moskva – 1837, Sankt Peterburg) je bil utemeljitelj moderne ruske literature v obdobju romantike, cenili so ga kot največjega ruskega pesnika, izjemno pomemben pa je bil tudi kot pisatelj in dramatik. Pisal je vse literarne zvrsti tistega časa – liriko, pripovedno poezijo, romane, novele, drame, kritične eseje, osebna pisma in tudi zgodovinsko fikcijo. V svoje pisanje je vpletel ljudski govor.

Odraščal je v nekoliko obubožani plemiški družini z varuško in vzgojiteljem, saj se mu starši niso kaj dosti posvečali. Ko je bil star enajst let, so ga poslali v licej v bližini Sankt Peterburga, kjer so se šolali plemiški otroci. Tam je začel pisati svoje prve pesmi in pri petnajstih objavil pesem Prijatelju pesniku. Po končanem šolanju se je veliko selil in se začel postopoma zavzemati za socialne reforme. Prišel je navzkriž z vlado, ki ga je leta 1820 izgnala iz ruske prestolnice, leta 1824 pa je bil izgnan na posestvo svojih staršev, kjer so ga nadzirale tamkajšnje oblasti. V šestletnem izgnanstvu je napisal svoje najbolj znane igre, med drugim dramo Boris Godunov leta 1825. Umrl je leta 1837 v dvoboju z baronom Georgesom d'Anthèsom. Puškin je branil čast šestnajst let mlajše žene, o kateri se je šušljalo, da ima razmerje z baronom.

Roman v verzih Jevgenij Onjegin je bil objavljen po delih med letoma 1825 in 1832, v celoti pa je izšel leta 1833. Znameniti roman v verzih je nastajal kar sedem let, štiri mesece in sedemnajst dni. Jevgenij Onjegin je klasično delo ruske književnosti.

VSEBINA

Pesnitev ima za osnovo epsko podlago, ki se ji pridružujejo lirske sestavine, pa tudi ironija in satira. Jevgenij Onjegin je peterburški plemič, ki ima vse, vendar je zdolgočasen in naveličan življenja. Na podeželskem posestvu spozna sestri Olgo in Tatjano. Njegov prijatelj Lenski je zaljubljen v Olgo, sam pa začne dvoriti Tatjani. Tatjana se vanj zaljubi in mu v pismih izpove svoja čustva. A nestanovitni Onjegin začne izkazovati svojo pozornost njeni sestri Olgi. S tem prizadene in užali prijatelja Lenskega. Pomerita se v dvoboju, v katerem je Lenski ubit. Kasneje se Onjegin zave svoje ljubezni do Tatjane, a je že prepozno. Tatjana se je medtem že poročila in nikakor ne bo prelomila poročne zaobljube. Možu bo zvesta, čeprav Onjegina nikoli ne pozabi.

O AVTORJU

Avtor odrske priredbe Puškinovega romana je Nebojša Pop-Tasić (1962, Zemun), ki je v slovenskem prostoru znan kot vsestranski gledališki avtor, režiser, dramaturg, avtor glasbe, zelo uspešen pa je tudi kot filmski scenarist. Napisal in dramatiziral je več dramskih besedil: Koža, Requiem ali otrok, ki je ustvaril svet, Body Marilyn Monroe, Kako sem postal Slovenec, Agatha, Gospa Bovary, Kaj pa če …, ki so bila uprizorjena v različnih slovenskih gledališčih. Je soavtor nagrajenega scenarija Družinski film, ki ga je napisal skupaj z režiserjem Olmom Omerzujem. Režiserka krstne uprizoritve je Yulia Roschina (1982, Moskva), ki je za režijo Pop-Tasićeve dramatizacije Gospe Bovary prejela Borštnikovo nagrado za režijo leta 2015.

SLIKE IZ PREDSTAVE • KÉPEK AZ ELŐADÁSBÓL



Foto: Jaka Babnik / SLG Celje | Povezava • Kapcsolat: www.slg-ce.si
19. februar 2019
komedija
SNG Drama Ljubljana | Rok Vilčnik (rokgre):

LJUDSKI DEMOKRATIČNI CIRKUS SAKEŠVILI



REŽISER: Luka Martin Škof

IGRAJO: Gregor Baković, Maša Derganc, Boris Mihalj, Klemen Slakonja, Gašper Primc

TRAJANJE: 90 minut, brez odmora
O PREDSTAVI

V Dramo prihaja z nagrado Slavka Gruma za leto 2016 nagrajen Ljudski demokratični cirkus Sakešvili iz totalitarne državice, kjer je vse omejeno in regulirano. Celo za samozadovoljevanje, samomor ali srečo je treba imeti bon. Enakost je prignana do konca, niti spolov ni več, ljubezen pa je ena sama, do »doživljenjskega« predsednika, ki mu je tako kot vsem drugim v tej državi ime Sakešvili. Vendar se avtor rokgre bolj kot z diktaturo ukvarja z njenimi žrtvami, z državljani, ki nastopajo oziroma kar živijo v cirkusu, v katerem predstava in občinstvo nista ločena. Svojo identiteto so izgubili že zdavnaj, in ko se razširi novica o predsednikovi smrti, se ne morejo več spomniti, kdo in kaj so bili nekoč, kot tudi ne morejo postati nekaj drugega in na novo zaživeti. Svoboda je preveč strašljiva, prinaša tveganja, ki jim niso (več) kos.

Skozi niz absurdno komičnih situacij govori Ljudski demokratični cirkus Sakešvili predvsem o tem, kako nenehno »pranje možganov« spira človeku tudi osebnost, dostojanstvo in vse tisto, kar ga kot človeka sploh določa.




Iz gledališkega lista


In zakaj pravzaprav Vilčnik pripoveduje o neki že kar smešno idealni diktaturi, o perverznem totalitarnem sistemu na robu perfekcionizma? Zakaj vleče na dan velike očete in brate, sterorizirane razcepljene osebnosti in nadgrajuje nekakšno »zgodovinsko eksotiko«, saj vendar živimo v sistemu, kjer celo abstraktni, fantomski subjekti, kot so trg, kapital, korporacije, skladi, zahtevajo zase politično svobodo in človekove pravice, čeprav smo do pred kratkim mislili, da je to dvoje rezervirano za človeka in družbo, v kateri živi? Kam je zares usmerjena Vilčnikova kritična ost? Verjetno je tisto, kar ga zares zanima, človek, ki se tako globoko prepusti delovanju totalitarnih mehanizmov, da se iz njih ne more izvleči. Še več, sploh jih več ne zaznava. Možnost osvoboditve je izginila z njegovega obzorja, celo boji se je, saj ogroža njegovo suženjsko varnost. Podobno kot je že skoraj perverzno posvojil ponižanje, izgubo identitete in lastno osebnost.

Darja Dominkuš: Ime česa je Sakešvili? (odlomek)

SLIKE IZ PREDSTAVE • KÉPEK AZ ELŐADÁSBÓL



Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana | Povezava • Kapcsolat: www.drama.si
11. marec 2019
komedija
SLG Celje | Jean-Baptiste Poquelin Molière:

LJUDOMRZNIK (Le Misanthrope)



PREVAJALEC: Josip Vidmar
REŽISERKA: Nina Rajić Kranjac

Premiera predstave v SLG Celju bo februarja 2019.
O PREDSTAVI

Jean-Baptiste Poquelin (1622–1673), bolj znan kot Molière, je bil igralec in dramatik, čigar komedije s svojim žlahtnim, poglobljenim in kritičnim humorjem nikomur ne prizanašajo in sodijo v sam vrh klasične komediografije. Za gledališče je začel pisati, ko je v Lyonu kot vodja gledališke skupine srečal italijanske igralce in se navdušil nad njihovim načinom igranja. Za svojo gledališko skupino je pisal komedije, ki so bile popolna novost v tedanjem gledališkem Parizu. V njih je prepletal kulturo vladajoče aristokracije z ljudskimi elementi. S temami, ki jih je smešil, je razburjal cerkev, druge igralske družine, kritike in sodobnike.

Ljudomrznik je nastal leta 1666 in takoj doživel velik uspeh. Glavni junak Alcest je tip pravičnika, ki ne trpi moralnih napak okolja, v katerem živi, zato jih ostro kritizira in vsakomur v obraz pove vse, kar mu gre. Čeprav mu prijatelj Filint priporoča prizanesljivost in uvidevnost do ljudi, ki ga obdajajo, ga Alcest ne posluša. Zaljubljen je v spogledljivo Celimeno, ki koketira z mnogimi. S tem tudi sam postane žrtev značilnega klasicističnega nasprotja med razumom in čustvom. Tragikomedija nima srečnega konca, junak se mora umakniti iz družbe v samoto, s tem je tudi konec njegove moralne vloge.

Josip Vidmar takole analizira »avtoportretne« vzporednice med Molièrovim in Alcestovim položajem:

»V Ljudomrzniku gre za izpoved o najtežjem času avtorjevega življenja, o Molièrovih najbolj grenkih in najbolj skritih mislih o ljubezni, prijateljstvu, o ljudeh in vrednosti sveta. Njegov zdravi in zdravilni smeh je tu samo še bled, bolesten refleks ustnic, ki se trudijo smejati. Boj za smeh je v Ljudomrzniku pretresljiv. To je boj zoper poslednji obup. Če se Molière ljudomrzniku ne bi vsaj skušal smejati, bi se moral zlomiti.«

Povezava • Kapcsolat: www.slg-ce.si


6. predstava bo izbrana med gledališko sezono in bo predvidoma v aprilu 2019.



Arhiv: Abonma 2017/2018 | Abonma 2016/2017

Datum zadnje osvežitve: 13. september 2018
BLAGAJNA
Poletni delovni čas
Dan:Odp. čas:
Ponedeljek:9.00–14.00
Torek:9.00–14.00
Sreda:9.00–14.00
Četrek:9.00–14.00
Petek:9.00–14.00
Odprto tudi 1 uro
pred predstavo

Telefon:

(0)2 577 60 24

JAVNI RAZPISI

Ogled gledališke in koncertne dvorane
je možen v okviru organiziranega
in vnaprej najavljenega vodstva.

SPONZORJI
Lek
Vzajemna
Intering
Kmetijsko gospodarstvo

Kontakt | Kazalo strani | O spletni strani  

 

© 2004-2017, Knjižnica – Kulturni center Lendava/Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ.
Notranja organizacijska enota za umetnost, kulturo, gledališko dejavnost in dejavnost kulturnega kreativnega sektorja
Trg Györgya Zale 1, 9220 Lendava, Slovenija