www.kkl.si | www.kl-kl.si | www1.kkl.si | www1.kkl.si/kulturni-center/ (stara spletna stran)
KKCL NOE – LKKK BSZE | Trg Györgya Zale 1 | 9220 Lendava | Slovenija (SI)
O arhitektu: Imre Makovecz

IMRE MAKOVECZ

1935-2011

27. septembra 2011 je umrl arhitekt
gledališke in koncertne dvorane v Lendavi, Imre Makovecz.


Imre Makovecz - portretImre Makovecz (20. november 1935 – 27. september 2011), arhitekt lendavske gledališke in koncertne dvorane je rojen leta 1935 in je eden najvidnejših madžarskih arhitektov, katerega ustvarjalnost je pomembna komponenta zahodnoevropske arhitekture 20. stoletja. Prejel je vse pomembne kulturne nagrade (Kossuth, Ybl Miklós, Príma Primissima, Steind Imre) in je častni član Združenja arhitektov Velike Britanije, Škotske in Amerike.

Makovczeva arhitektura odločno odstopa od večine in tudi njegovi projekti so si med seboj popolnoma različni, saj se kot zagovornik organske arhitekture vedno prilagaja naravi oziroma okolici, ali kot sam pravi:

»V arhitekturi mora obstajati nekakšno notranje bistvo, ki ga ne znam poimenovati in mi ni vnaprej znano, temveč se razvije in rodi med načrtovanjem.«

Paks (1991)Organska arhitektura poskuša približati oblike in značaj naravnim organizmom ter vsebovati enako dozo skladnosti. V vseh naravnih organizmih so namreč posamezni deli v harmoničnem razmerju s celoto, kar nenazadnje pogojuje že samo funkcioniranje organizma. Višje razviti organizmi v naravi omogočajo in določajo obstoj nižje razvitih organizmov. Če ta princip prenesemo na arhitekturo, pomeni za koncept vključitve posameznih delov v celoto, tako da celotna oblika določa oblike posameznih delov. To pomeni, da so oblike zgradb stopljene v skladno in izrazno celoto narave, kot oblike organizmov v naravi.

Makovecz združuje avtohtone in elementarne prvine s sodobno uporabnostjo, izjemnost in normativnost, funkcijo in estetiko. Njegova arhitektura izgublja na togosti in pridobiva na toplini, obogatitvi in občutljivosti.

Sevilla (1992)Eden njegovih mednarodno najodmevnejših projektov je bil razstavni paviljon Madžarske na Svetovni razstavi (Expo) leta 1992 v Sevilli, ki je bil pravzaprav samostojen umetniški objekt, ki poskuša izraziti zgodovino in položaj Madžarske v štirih simbolnih sistemih. Treba je namreč povedati, da Makovecz ni »le« arhitekt. Svoje projekte namreč vedno poskuša tudi teoretično utemeljiti, je filozof, sociolog, psiholog in nemalokrat prerok. V vseh njegovih projektih gre namreč za specifično navezanost na najstarejšo tradicijo, ki uporablja iz pradomovine prinešene motive, po drugi strani pa za neverjetno sodobnost, (predvsem v uporabnosti in funkciji), lahko rečemo celo, da gre za avantgardnega umetnika. Le redki umetniki so znali združiti podobna nasprotja v smiselno, estetsko, uporabno in kvalitetno sintezo.

Kaj je v neki družbi pomembno in kako stvari funkcionirajo, je zlahka razvidno iz tega, kaj gradijo, pomembne so funkcije le-teh, razmerja med posameznimi objekti (stanovanjskimi, verskimi ter objekti družbenega značaja), tako zasebnimi kot javnimi. Vse to veliko pove o družbi, ki je to ustvarila. Arhitekturne forme nas opozarjajo na vprašanja in nam dajejo odgovore - o mislih, normah, vrednotah, idejah in miselnosti določenega kroga ljudi ali celo naroda.

Misel, ki ima glavno in poglavitno vlogo v ustvarjanju arhitekta Imreja Makovcza je, da kadar pozabimo, kdo in kaj smo, je arhitektura tista, ki nas spomni na vse tisto, kar je utonilo v pozabo.

Ne gre torej zgolj za arhitekturo samo, temveč tudi njeno okolico, način gibanja ljudi v tej okolici in arhitekturi, torej za težnjo ustvarjanja celovitega, vseobsegajočega prostornega ambienta in iskanje načina, kako ga prilagoditi pogojem in potrebam dejavnosti in družbe.

Pomembnejši projekti v sliki

1990: Siófok, Evangeličanska cerkev

1991: Paks, Cerkev svetega Duha

1992: Sevilla (Španija), Madžarski paviljon

1993: Sárospatak, Gimnazija Árpád vezér

1995: Lendava, Kulturni dom, II. načrt

Vir fotografij: Makovecz Imre Műhelye - monografija
(Založba Mundus Kiadó, Budimpešta, Madžarska, 1996)


Če želite več izvedeti o arhitektu, kliknite na spodnjo povezavo: www.makovecz.hu
BLAGAJNA
Poletni delovni čas
Dan:Odp. čas:
Ponedeljek:9.00–14.00
Torek:9.00–14.00
Sreda:9.00–14.00
Četrek:9.00–14.00
Petek:9.00–14.00
Odprto tudi 1 uro
pred predstavo

Telefon:

(0)2 577 60 24

JAVNI RAZPISI

Ogled gledališke in koncertne dvorane
je možen v okviru organiziranega
in vnaprej najavljenega vodstva.

SPONZORJI
Lek
Vzajemna
Intering
Kmetijsko gospodarstvo

Kontakt | Kazalo strani | O spletni strani  

 

© 2016-2019, Knjižnica – Kulturni center Lendava/Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ.
Notranja organizacijska enota za umetnost, kulturo, gledališko dejavnost in dejavnost kulturnega kreativnega sektorja
Trg Györgya Zale 1, 9220 Lendava, Slovenija