KKCL NOE – LKKK BSZE | Trg Györgya Zale 1 | 9220 Lendava | Slovenija (SI)

OBČINA LENDAVA

• Lendava.si
• Lendava.net
• Lendava Danes
• Lendavainfo.com
• Lendava-on.net

TURIZEM

• Lendava-Lendva
• Lendva várja Önt
• Vinarium Lendva

GALERIJE, MUZEJI

• Galerija-Muzej Lendava
• Galerija Murska Sobota
• Pokrajinski muzej Murska Sobota

KULTURNE USTANOVE, ZDRUŽENJA

• JSKD - OI Lendava
• MNMI-ZKMN
• ZKD Lendava

KNJIŽNICE

• Knjižnica - Kulturni center Lendava
• PiŠK MS

ŠOLE

• DOŠ I Lendava
• DOŠ II Lendava
• DOŠ Genterovci
• DSŠ Lendava
• Glasbena šola Lendava

GLEDALIŠČA

• MGL - Ljubljana
• PG Kranj
• SLG Celje
• SNG Maribor

Imre Makovecz (20. november 1935 – 27. september 2011), arhitekt lendavske gledališke in koncertne dvorane je rojen leta 1935 in je eden najvidnejših madžarskih arhitektov, katerega ustvarjalnost je pomembna komponenta zahodnoevropske arhitekture 20. stoletja. Prejel je vse pomembne kulturne nagrade (Kossuth, Ybl Miklós, Príma Primissima, Steind Imre) in je častni član Združenja arhitektov Velike Britanije, Škotske in Amerike.

Makovczeva arhitektura odločno odstopa od večine in tudi njegovi projekti so si med seboj popolnoma različni, saj se kot zagovornik organske arhitekture vedno prilagaja naravi oziroma okolici, ali kot sam pravi:

»V arhitekturi mora obstajati nekakšno notranje bistvo, ki ga ne znam poimenovati in mi ni vnaprej znano, temveč se razvije in rodi med načrtovanjem.«

Organska arhitektura poskuša približati oblike in značaj naravnim organizmom ter vsebovati enako dozo skladnosti. V vseh naravnih organizmih so namreč posamezni deli v harmoničnem razmerju s celoto, kar nenazadnje pogojuje že samo funkcioniranje organizma. Višje razviti organizmi v naravi omogočajo in določajo obstoj nižje razvitih organizmov. Če ta princip prenesemo na arhitekturo, pomeni za koncept vključitve posameznih delov v celoto, tako da celotna oblika določa oblike posameznih delov. To pomeni, da so oblike zgradb stopljene v skladno in izrazno celoto narave, kot oblike organizmov v naravi.

Makovecz združuje avtohtone in elementarne prvine s sodobno uporabnostjo, izjemnost in normativnost, funkcijo in estetiko. Njegova arhitektura izgublja na togosti in pridobiva na toplini, obogatitvi in občutljivosti.

Eden njegovih mednarodno najodmevnejših projektov je bil razstavni paviljon Madžarske na Svetovni razstavi (Expo) leta 1992 v Sevilli, ki je bil pravzaprav samostojen umetniški objekt, ki poskuša izraziti zgodovino in položaj Madžarske v štirih simbolnih sistemih. Treba je namreč povedati, da Makovecz ni »le« arhitekt. Svoje projekte namreč vedno poskuša tudi teoretično utemeljiti, je filozof, sociolog, psiholog in nemalokrat prerok. V vseh njegovih projektih gre namreč za specifično navezanost na najstarejšo tradicijo, ki uporablja iz pradomovine prinešene motive, po drugi strani pa za neverjetno sodobnost, (predvsem v uporabnosti in funkciji), lahko rečemo celo, da gre za avantgardnega umetnika. Le redki umetniki so znali združiti podobna nasprotja v smiselno, estetsko, uporabno in kvalitetno sintezo.

Kaj je v neki družbi pomembno in kako stvari funkcionirajo, je zlahka razvidno iz tega, kaj gradijo, pomembne so funkcije le-teh, razmerja med posameznimi objekti (stanovanjskimi, verskimi ter objekti družbenega značaja), tako zasebnimi kot javnimi. Vse to veliko pove o družbi, ki je to ustvarila. Arhitekturne forme nas opozarjajo na vprašanja in nam dajejo odgovore - o mislih, normah, vrednotah, idejah in miselnosti določenega kroga ljudi ali celo naroda.

Misel, ki ima glavno in poglavitno vlogo v ustvarjanju arhitekta Imreja Makovcza je, da kadar pozabimo, kdo in kaj smo, je arhitektura tista, ki nas spomni na vse tisto, kar je utonilo v pozabo.

Ne gre torej zgolj za arhitekturo samo, temveč tudi njeno okolico, način gibanja ljudi v tej okolici in arhitekturi, torej za težnjo ustvarjanja celovitega, vseobsegajočega prostornega ambienta in iskanje načina, kako ga prilagoditi pogojem in potrebam dejavnosti in družbe.

Dan:	Odp. čas:
Ponedeljek:	9.00–14.00
Torek:	9.00–14.00
Sreda:	9.00–14.00
Četrek:	9.00–14.00
Petek:	9.00–14.00
Odprto tudi 1 uro pred predstavo Telefon: (0)2 577 60 24

06. 03. 2020 - Prekinitev predprodaje vstopnic v GKD Lendava

20. 12. 2019 - Podarite darilni bon Knjižnice – Kulturnega centra Lendava – Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ!

14. 06. 2019 - Slovenski gledališki abonma v sezoni 2019/2020

05. 01. 2018 - Cenik uporabe prostorov, osnovnih sredstev in storitev v Gledališki in koncertni dvorani Lendava (velja od 1. 1. 2018)

Ogled gledališke in koncertne dvorane
je možen v okviru organiziranega
in vnaprej najavljenega vodstva.

SPONZORJI