Posnetek projekta Na kožo napisane zgodbe – Lara Jankovič poje Ferija Lainščka, ki je bil posnet v lendavski Gledališki in koncertni dvorani, bo na prvem programu TV Slovenija na sporedu 2. januarja 2011 ob 17.20.

Lara Jankovič poje Ferija Lainščka » Na kožo napisane zgodbe« Pevka in igralka Lara Jankovič je v studiu radia Maribor posnela novo ploščo »Na kožo napisane zgodbe«. Besedila pesmi s pridihom ruskih romanc, balkanskega melosa in ciganske duše je napisal pesnik in publicist Feri Lainšček, uglasbili pa so jih priznani glasbeniki Vitalij Osmačko, Saša Olenjuk in Miloš Simić, Vitalij in Miloš sta naredila tudi aranžmaje. Vsi so trije so ob Petri Trobec in Žarku Vojinoviću pesmi tudi odigrali. Spremljevalni kvartet v sestavi: Vitalij Osmačko, Žarko Vojinović, Matija Krečič in Petra trobec, Laro na nastopih tudi spremlja v živo. Občasno se jim pridruži violinist in kitarist Saša Olenjuk in trubači Dej š`en litro.

Lara Jankovič, ki jo javnost pozna po njenih izvedbah šansonov, na odrskih deskah pa navdušuje tudi s predstavo »Kot jaz«, posvečeno Edith Piaf, pravi: »Novi album je plod uspešnega sodelovanja s prekmurskim piscem in poetom Ferijem Lainščkom, pesmi pa izražajo odnos do ljubezni in svobode.« V svoji zgoščenki je napisala: » Kaj je svoboda? Kdaj je človek zares svoboden? Nekdo je rekel: »Ko opravi s svojim ugledom.« Morda. Vem samo to, da se počutim kot ujeta ptica pristriženih kril. Da sem iz dneva v dan manj svobodna. In takrat razmišljam o tebi, Svoboda. Kako te ujeti. Te razumeti. Postati TI. TI neprecenljivo bogastvo Ciganov…. To jim zavidam. In na tej moji večni poti iskanja se je naenkrat znašel Feri. Je rekel, da ne naključno, ampak usodno. Od takrat skupaj iščeva in se sprašujeva. O svobodi. Vsa ta iskanja so…Na kožo zapisane zgodbe.«

Feri Lainšček pravi: »Na kožo zapisane zgodbe so pravzaprav pesmi o ljubezni in svobodi. Navdihuje jih tista ljubezen, ki življenju daje smisel. Vznemirja jih svoboda, ki se edina ne priklanja smrti. Namenjene so vsem, ki vidijo čez večno témo in temo, saj vedo, da se z njimi vse znova rojeva in ponavlja. Palimpsesti ruskih romanc, madžarske ciganske glasbe in balkanskih ljudskih napevov zato niso le harmonije, ki so uglasile njihove ustvarjalce, ampak tudi sled dragocenega izročila. So priklon duhu, ki je znal jokati, a ni nikdar izgubil poguma in upanja. Obenem pa tudi pesniško izrečeno prepričanje, da so prav pesmi o ljubezni in svobodi bistvene zgodbe našega časa.«