A LESZSZ Társulat bemutatja:
Don Quijote kalandjai
- kaland-túra két részben -

Miguel de Cervantes regénye nyomán írta és rendezte: Regős János
Történik: Spanyolhonban, az utak mentén és fogadókban.

A LESZSZ Társulat bemutatja:
Don Quijote kalandjai
- kaland-túra két részben -

Miguel de Cervantes regénye nyomán írta és rendezte: Regős János
Történik: Spanyolhonban, az utak mentén és fogadókban.

Ljubezen gre skozi želodec ali Rajši 60 let srečen kot 90 tečen je zgodba o odnosih. O odnosih med ljudmi, odnosu do prehranjevalnih navad, odnosu do družbenih norm in standardov.

V zgodbi spremljamo 36-letno Meto, ki se želi osamosvojiti od svoje nadvse gospodovalne mame, prepričane v to, da hči ne dosega ustreznih družbenih standardov. Nima partnerja, nima otrok, nima družabnega življenja, ne ukvarja se s športom, jogo … Vse, kar Meta premore, je po – maminem mnenju – preveč kilogramov. A Meta ima v resnici veliko več. Ima veselje do življenja in je s seboj zadovoljna kljub materi, ki jo hoče prepričati o nasprotnem. Na drugi strani spremljamo Bojana, ki po ločitvi začenja novo življenje. Življenje, kjer sta pomembna le mir in poln hladilnik. Čeprav bi na prvi pogled to težko rekli, mu je v zakonu obojega kronično primanjkovalo.

Življenji dveh sorodno-dobrodušnih duš se začneta zabavno in obetavno prepletati. A kaj, ko se z ene in druge strani »z najboljšimi nameni« vmešavajo še tisti tretji. Mar za srečo in zadovoljstvo v življenju res vsi ljudje potrebujemo iste stvari?

Avtor in režiser: Jernej Čampelj
Dramaturgija: Simona Hamer
Kostumografija: Tina Bonča
Koreografija: Anja Robida
Glasbena in zvočna oprema: Dejan Markič
Skladba v predstavi: 24000 poljubov (Magnifico)
Produkcija: Smejmo se
Igrajo: Urška Vučak Markež, Saša Klančnik, Maja Martina Merljak

---

O avtorju in režiserju

Jernej Čampelj je leta 2012 diplomiral na AGRFT-ju v Ljubljani, smer dramska igra in umetniška beseda.

Od zaključka šolanja je samozaposlen v kulturi. V tem času je sodeloval z različnimi gledališči v Sloveniji (MGL, LGL, SNG Nova gorica, MG Ptuj, Mini teater, APT Novo mesto, Glej, PTL, ŠPAS TEATER, CAFE TEATER …) ter režiserji: Dušan Jovanovič, Sebastijan Horvat, Janez Pipan, Ivana Džilas, Primož Ekart, Gašper Tič, Jaša Koceli in drugi. V času po akademiji je sodeloval pri več kot 40-ih produkcijah predstav in znotraj le-teh ustvaril več kot 50 vlog. Piše poezijo, besedila za glasbene skupine, razne video produkcije in velikokrat pri predstavah, v katerih igra, pomaga ali prispeva dramatizacijo besedila. Za svoje igralsko delo je v Beogradu prejel Mednarodno nagrado FIST za najboljšega igralca festivala po mnenju strokovne žirije. Prejel je tudi več študentskih nagrad ZLATOLASKA in s filmom TRST JE NAŠ nominacijo za študentskega OSCAR-ja.

---

O igralski zasedbi

Urška Vučak Markež je že v osnovni šoli sodelovala v dramskem krožku in se tudi kasneje ob šolanju in študiju matematike ves čas ukvarjala z igralstvom. Na profesionalno gledališko pot je stopila na odru Mestnega gledališča Ptuj. Ob vlogah v teatru je med drugim igrala tudi v TV nanizankah (Naša mala klinika, Lepo je biti sosed, Čista desetka, Ena žlahtna štorija …), jeseni 2017 se je pridružila Slovenskemu pozdravu, od jeseni 2018 gledalkam in gledalcem svetuje pri reševanju vsakdanjih problemov, istega leta je postala kapetanka v kvizu Kdo bi vedel. Televizijskim gledalcem se je priljubila tudi v prvi sezoni šova Zvezde plešejo na POP TV, kjer sta s soplesalcem Jernejem Brenholcem prispela do polfinala.

Maja Martina Merljak je profesionalna igralka. Diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Svoje izobraževanje s poudarkom na igri pred kamero je nadgrajevala tudi v tujini (New York, London, Praga, Varšava). Od leta 2010 študira solo petje (SLS tehniko), trenutno pa je vpisana tudi na podiplomski študij – MA program, smer scenaristika in filmska režija v Londonu. Za seboj ima preko 40 gledaliških in filmskih premier, pred kratkim pa si je nabrala tudi nekaj plesnega znanja v TV šovu Zvezde plešejo. Je redna moderatorka številnih dogodkov; kot predavateljica in individualni trener uči govorno tehniko in javno nastopanje na šoli za javno nastopanje in retoriko Povej naGlas; pri različnih projektih (filmi, serije, reklame) pa sodeluje tudi kot acting coach.

Saša Klančnik je od leta 1987 aktivni član Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Do danes je v številnih, največkrat glavnih, vlogah igral v več kot 5000 premierah in ponovitvah širom Slovenije. Nazadnje je odigral lik Milana Topaloviča v predstavi Maratonci tečejo zadnji krog, pred tem pa lik Jožeka Maleka v predstavi Moj ata socialistični kulak. Za vlogo Švejka v istoimenski predstavi je leta 2007 dobil Severjevo in Linhartovo nagrado.

Od leta 2004 ima tudi svoj kulturni zavod, ki se ukvarja s produkcijo gledaliških predstav, v katerih je tako igralec kot producent. Nastopal je tudi v vrsti slovenskih filmov in televizijskih oddaj ter nadaljevank (Danes dol, jutri gor, Ena žlahtna štorija, Česnovi, Slovenski pozdrav …).

Povezava • Kapcsolat: https://www.smejmo.se/ljubezen-gre-skozi-zelodec/

Namen razstave Bivanje z lesom – SloWOODlife, ki je postavljena v Lendavi na idealni lokaciji, je širjenje zavesti o kakovostni leseni gradnji in dizajnu iz lesa ter vzpodbujanje trajnostnega razvoja.

»V arhitekturi mora obstajati nekakšno notranje bistvo, ki ga ne znam poimenovati in mi ni vnaprej znano, temveč se razvije in rodi med načrtovanjem,« je nekoč razmišljal Imre Makovecz, izjemen madžarski arhitekt, ki je med številnimi arhitekturnimi mojstrovinami zasnoval tudi lendavsko gledališko in koncertno dvorano. Kot zagovornik organske arhitekture, prilagojene naravi in okolici, in zaprisežen zagovornik lesa in drugih naravnih gradbenih materialov, bi bil zagotovo navdušen nad razstavno vsebino, ki te dni bogati podobo njegovega arhitekturnega bisera v središču Lendave. Ekspozicija inovativnih lesenih izdelkov Lendavčana Franca Pála – med drugim lesenega dirkalnega kolesa in izjemnega »časovnega stroja«, velike naprave iz orehovine in jesenovine, ki določa čas in datum s pomočjo vode – je v avli Kulturnega centra Lendava dobila vsebinsko nadgradnjo: razstavo lesenih objektov in k trajnostnemu razvoju usmerjenih izdelkov z naslovom Bivanje z lesom – SloWOODlife.



Reprezentančna razstava bivanjske kulture

Gre za najuspešnejšo slovensko razstavo, posvečeno bivanjski kulturi, saj gostuje po Sloveniji že vrsto let, vsebina razstavljenih objektov in interierjev pa se nenehno širi in nadgrajuje. Zajema najbolj reprezentančne objekte in projekte slovenskih ponudnikov, ki načrtno in uspešno soustvarjajo višjo bivanjsko kulturo. Namen razstave je širjenje zavesti o kakovostni leseni gradnji in dizajnu iz lesa ter vzpodbujanje trajnostnega razmišljanja. S tem ko ponuja na ogled primere odlične gradbene prakse, predstavlja pomemben gradnik ozaveščanja javnosti o pomembnosti vpeljave trajnostnih konceptov na različnih področjih življenja in družbenega delovanja. Sodobne lesene hiše namreč izpolnjujejo bistvene zahteve trajnostne gradnje, zmanjšujejo okoljsko obremenitev, so energetsko varčne in nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja. Hiše in interierji iz lesa zagotavljajo prijetno, varno in zdravo bivalno okolje. Razstava SloWOODlife prav iz teh razlogov poveličuje les kot naravno bogastvo in izjemen gradbeni material, ki ga človeštvo pozna že od svojega začetka. Uporaba lesa kot obnovljivega vira energije je prijazna do okolja, a lesene hiše ne predstavljajo le najbolj nizkoogljičnega izdelka; s tem ko omogočajo cenovno ugodno gradnjo kakovostnega bivalnega prostora z visoko dodano vrednostjo ob nizkih stroških vzdrževanja, prinašajo tudi velike in neposredne koristi uporabnikom.

Več kot arhitektura in zgodba o lesu

Na omenjeni razstavi arhitekturno dovršenih objektov zato še zdaleč ne gre zgolj za arhitekturo, ampak, kot je izjavil pokojni arhitekt Imre Makovecz, ko se je podpisal pod arhitekturno zasnovo prostora, v katerem je ta razstava danes postavljena: »Gre tudi za okolico, način gibanja ljudi v tej okolici in arhitekturi. Gre za težnjo ustvarjanja celovitega, vseobsegajočega prostornega ambienta in iskanje načina, kako ga prilagoditi pogojem in potrebam dejavnosti in družbe.« Makoveczevi objekti so z razlogom združevali avtohtone in elementarne prvine s sodobno uporabnostjo, funkcijo in estetiko in njegova arhitektura, ki je temeljila na naravnih materialih, je prav tako z razlogom pridobivala na toplini, obogatitvi in občutljivosti. Vsekakor nekaj, kar boste doživljali na sprehodu med razstavnimi panoji v avli Kulturnega centra Lendava.

Prostor in razstava združena v kakovosti

Organizator razstave Bivanje z lesom – SloWOODlife je uredništvo revije Moja HIŠA Moj DOM, Wood, ki velja za ambasadorja slovenske kakovostne in trajnostne gradnje. Odgovorna urednica Liljana Vogrinec je ob odprtju razstave opozorila na vsebinsko povezavo s prepoznavnim okoljem lendavskega hrama kulture, iz katerega izhaja specifična navezanost Imreja Makovecza na stara znanja in tradicijo, in po drugi strani na sporočilnost razstave Bivanje z lesom – SloWOODlife, ki širi zavest o kakovostnem bivanju v sožitju z naravo. Dejstvo je, da so skozi zgodovino le redki ustvarjalci znali arhitekturo odlično nadgraditi z ostalimi elementi v smiselno, estetsko, uporabno in kakovostno sintezo. Na razstavi SloWOODlife predstavljeni projekti vsekakor zrcalijo številne primere dobre prakse tudi v tem pogledu.

Dušan Waldhütter/WOW Stories

ORGANIZATOR
Agencija LOTOS d.o.o., marketing media center

MEDIJSKA PODPORA
Revija VARČNA HIŠA. lesena. montažna. eko

---

Razstava je na ogled do 21.10.2020 v preddverju Gledališke in koncertne dvorane v Lendavi.

---

Povezava/kapcsolat: https://www.slowoodlife.si/razstava/