Režiser
Dušan Jovanović
Prevajalka
Gitica Jakopin
Dramatizacija
Dušan Jovanović
Sodelavec pri dramatizaciji
Mitja Čander
Scenografinja
Jasna Vastl
Kostumograf
Uroš Belantič
Lektorica
Tatjana Stanič
Skladatelj
Drago Ivanuša
Koreograf in pomočnik režiserja
Denes Debrei
Oblikovalec
luči
Jaka Šimenc
Video
Karpo Godina
Asistent režiserja
Andrej Jus
Asistent kostumografa
Urška Recer
IGRAJO:
Polona Juh Ana Karenina
Igor Samobor Aleksej Aleksandrovič
Karenin
Val Fürst Serjoža
Bojan Emeršič Stepan Arkadjič
Oblonski (Stiva)
Petra Govc Dolly
Sabina Kogovšek Kitty
Sabina Kogovšek Mužik
Maja Sever Grofica Lidija Ivanovna
Jurij Zrnec Aleksej
Vronski
Silva Čušin Grofica Vronska
Saša Pavček Kneginja Betsy Tverska
Gorazd Logar Aleksander Vronski
Barbara Lapajne Predin Varja
Barbara Lapajne Predin Babuška
Maja Končar Knežna Varvara
Maja Končar Babica
Zvone Hribar Zdravnik
Marko Mandić Serpuhovski
Andrej Nahtigal Bobriščev
Gregor Gruden Jašvin
Samo Jakoš Sluga Kornej
Samo Jakoš Bondarenko
Rok Matek Kord
Rok Matek Tuškovič
Asja Kahrimanović Anuška
Asja Kahrimanović Babuška
Teja Saksida sopran
Maša Mareš violina
Rok Hrvatin viola
Piero Malkoč kontrabas
Samo Perko klarinet
Edin Hadžić fagot
Ana
Karenina (1875-77) je eden najbolj pretresljivih romanov
svetovne literature, ki je prevzel generacije bralcev po
vsem svetu.
To je srhljivo lepa ljubezenska zgodba, polna kesanj,
upanj in razočaranj. Ljubezen je v tem romanu območje
človekovih najglobljih iskanj in teritorij morebitne
odrešitve, hkrati pa dinamit, ki razstreli predsodke,
premakne družbene konvencije v temeljih in pomeni tisto
silovitost in moč, s katero se posameznik upre
vladajočemu redu, čeprav v tem uporu izgori in propade.
To je tudi zgodba o posameznikovem iskanju drugega v
svetu, ki nas na videz združuje v skupnost, v resnici pa
nas zaklepa v osamljenost.
Čeprav prinaša roman tudi širok portret ruske družbe ob
koncu devetnajstega stoletja, se naša nova odrska
priredba osredotoča na ljubezenski trikotnik med Ano in
njenima moškima: možem Kareninom in ljubimcem Vronskim.
V tem območju romana odkriva neverjetno dramatičnost, ki
nas pelje daleč stran od holivudske melodramatike.
Predstava traja 180 minut (3 ure).
O PREDSTAVI
Jovanovićeva odrska priredba (2015) znamenitega
Tolstojevega romana
Ana Karenina iz leta 1878
v veliki meri ohranja kompleksno romaneskno zgodbo, a
vendarle na odru ustvari dramo, ki izzveni izjemno
sodobno. Zgodba o veliki neobvladljivi ljubezni, ki trči
ob številne zunanje pa tudi ob nekatere notranje ovire,
je zgodba o posamezniku/posameznici in o družbi, v
kateri ni prostora za tiste, ki se ne držijo pravil.
Ljubezen, ki trešči v življenje uglajene plemkinje,
soproge in matere Ane Karenine, je prevelika za družbo
in njeno dvojno moralo, za njene rigidne (tudi nepisane)
zakone, za njeno ozkosrčnost in neprizanesljivost.
Kratkotrajna izpolnitev v nedovoljeni ljubezenski zvezi
je »kaznovana« z vsemi mogočimi omejitvami. Ana Karenina
izgubi pravico do sina, družba njenega ranga jo zavrne
in izobči. Izolacija, prikrajšanost, vsakršni dvomi
stopnjujejo njeno nesrečo v agonijo, v kateri vidi en
sam izhod.
Ana Karenina je velika ljubezenska zgodba
svetovne literature, a je hkrati tudi neprizanesljiva
slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata
maščevalnost in moralizem.
Iz gledališkega lista
Prav gotovo je
Ana Karenina roman prehoda iz
obdobja, v katerem avtor v velikem zamahu slika
zgodovinsko fresko in zmagoslavje nekega naroda, v čas
dvoma, notranjih muk, spraševanja o temeljnih postavkah
človeškega življenja, strahu pred smrtjo, strahu pred
ne(z)možnostjo ljubezni in osamljenostjo.
Znano je, da je Tolstoj po
Vojni in miru začel
zbirati material za roman o Petru Velikem, a si je
premislil in menda po navdihu z nekim »preprostim«
stavkom iz Puškina začel pisati roman o neposredni
sodobnosti, o življenju treh družin, ki ga zaplete
nenadno ljubezensko razmerje med poročeno plemkinjo Ano
Karenino in mladim častnikom, grofom Vronskim. In v tem
svojem nepričakovanem naslednjem romanu je spodnesel in
postavil pod vprašaj skorajda vse vrednote, ki jih je
tako veličastno vzpostavil v prejšnjem, čez vse
slavljenem delu.
Darja Dominkuš: Vojna in mir v
duši (odlomek)
Fotografije: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Povezava • Kapcsolat: www.drama.si