A magyar származású izraeli író Hoffmann Ferenc néven született Budapesten. Rengeteg humoreszket, karcolatot írt, sőt a Ludas Matyi című szatirikus lap munkatársa is volt. Később igazi világpolgár lett belőle, hiszen élt és alkotott Magyarországon, Izraelben, Németországban, Skandináviában és Svájcban is. Molnár Ferenc után az ő műveit játszották külföldön a legtöbbet. A házasságlevél című darabját a világ számos országában bemutatták: Fokvárostól Antwerpenig, Göteborgtól Budapestig.


Daniel Borozovszki és Sifra huszonöt éve élnek házasságban egy tel-avivi tömbházban. (Vagy lehet, hogy a zalaegerszegi Landorhegyen, esetleg a budapesti Havanna-lakótelepen?) Lányuk, Ajala izgatottan készül az esküvőre, melyhez már csak egyetlen okirat, a szülők házasságlevele hiányzik. Fontos lenne az okmány, mert a férjjelölt, Robert Knoll édesanyja ragaszkodik a formaságokhoz. Eközben váratlanul betoppan Buki, a traktoros fiú, s menetrendszerűen kopogtat a szomszéd lakásban élő, unatkozó és pletykálkodó özvegyasszony, Jaffa. Az idő szorít, az események azonban nem várt fordulatot vesznek...

Ismerős mondatok, ismerős karakterek, hétköznapi emberek... A házasságlevél egy igazán szerethető családi komédia, melyben mindenki ráismerhet a szomszédjára, az udvarlójára, a gyermekére, a házastársára és legfőképpen: önmagára.




Povezava • Kapcsolat: Hevesi Sándor Színház, Zalaegerszeg

Ana Karenina (1875-77) je eden najbolj pretresljivih romanov svetovne literature, ki je prevzel generacije bralcev po vsem svetu.

To je srhljivo lepa ljubezenska zgodba, polna kesanj, upanj in razočaranj. Ljubezen je v tem romanu območje človekovih najglobljih iskanj in teritorij morebitne odrešitve, hkrati pa dinamit, ki razstreli predsodke, premakne družbene konvencije v temeljih in pomeni tisto silovitost in moč, s katero se posameznik upre vladajočemu redu, čeprav v tem uporu izgori in propade. To je tudi zgodba o posameznikovem iskanju drugega v svetu, ki nas na videz združuje v skupnost, v resnici pa nas zaklepa v osamljenost.

Čeprav prinaša roman tudi širok portret ruske družbe ob koncu devetnajstega stoletja, se naša nova odrska priredba osredotoča na ljubezenski trikotnik med Ano in njenima moškima: možem Kareninom in ljubimcem Vronskim. V tem območju romana odkriva neverjetno dramatičnost, ki nas pelje daleč stran od holivudske melodramatike.

Predstava traja 180 minut (3 ure).


Jovanovićeva odrska priredba (2015) znamenitega Tolstojevega romana Ana Karenina iz leta 1878 v veliki meri ohranja kompleksno romaneskno zgodbo, a vendarle na odru ustvari dramo, ki izzveni izjemno sodobno. Zgodba o veliki neobvladljivi ljubezni, ki trči ob številne zunanje pa tudi ob nekatere notranje ovire, je zgodba o posamezniku/posameznici in o družbi, v kateri ni prostora za tiste, ki se ne držijo pravil. Ljubezen, ki trešči v življenje uglajene plemkinje, soproge in matere Ane Karenine, je prevelika za družbo in njeno dvojno moralo, za njene rigidne (tudi nepisane) zakone, za njeno ozkosrčnost in neprizanesljivost. Kratkotrajna izpolnitev v nedovoljeni ljubezenski zvezi je »kaznovana« z vsemi mogočimi omejitvami. Ana Karenina izgubi pravico do sina, družba njenega ranga jo zavrne in izobči. Izolacija, prikrajšanost, vsakršni dvomi stopnjujejo njeno nesrečo v agonijo, v kateri vidi en sam izhod.

Ana Karenina je velika ljubezenska zgodba svetovne literature, a je hkrati tudi neprizanesljiva slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata maščevalnost in moralizem.


Prav gotovo je Ana Karenina roman prehoda iz obdobja, v katerem avtor v velikem zamahu slika zgodovinsko fresko in zmagoslavje nekega naroda, v čas dvoma, notranjih muk, spraševanja o temeljnih postavkah človeškega življenja, strahu pred smrtjo, strahu pred ne(z)možnostjo ljubezni in osamljenostjo.

Znano je, da je Tolstoj po Vojni in miru začel zbirati material za roman o Petru Velikem, a si je premislil in menda po navdihu z nekim »preprostim« stavkom iz Puškina začel pisati roman o neposredni sodobnosti, o življenju treh družin, ki ga zaplete nenadno ljubezensko razmerje med poročeno plemkinjo Ano Karenino in mladim častnikom, grofom Vronskim. In v tem svojem nepričakovanem naslednjem romanu je spodnesel in postavil pod vprašaj skorajda vse vrednote, ki jih je tako veličastno vzpostavil v prejšnjem, čez vse slavljenem delu.

Darja Dominkuš: Vojna in mir v duši (odlomek)


Fotografije: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana

Povezava • Kapcsolat: www.drama.si

PIKA IN CENE V PRAVLJICI

Nekoč sta šla Pika Nogavička in lump Cene skupaj v pravljico. Prehodila sta gozdove, grajska dvorišča, majhne lesene kočice, srečala volka, babico, Sneguljčico, Rdečo Kapico, palčke, Jankota in Metko, coprnico in celo dinozavra. Na staro podstrešje sta s seboj prinesla vse lepo, kar nam pravljice lahko dajo in nekaj eurov. S pravljice sta se vrnila drugačna. Tako, kot se bomo tudi mi, ko bomo po koncu predstave zapustili staro podstrešje vile Čira čara.

Najnovejša KU-KUC »pogruntavšina« prinaša štiri pravljice v eni sodobni predstavi. Namenjena odraslim, popolnoma začara najmlajše. S smehom, glasbo in polno gajbo presenečenj vas ne bo pustila ravnodušnih.


IGRATA:
Urška Raščan (Pika Nogavička, Rdeča Kapica, palček, hudobna mačeha, Metka in čarovnica),

Luka Slavic (Volk, lovec Mirko, babica, Sneguljčica, Janko)

Tema: KLASIČNE PRAVLJICE

Nauk: Najbolj pomembnih stvari ne svetu ne moremo kupiti z denarjem.

Najbolj primerna za: Vrtec 3-6, I. triada OŠ, II. triada OŠ, III. triada OŠ in odrasle

Trajanje: Približno 35 minut

Avtorske pravice: KU-KUC gledališče


Povezava • Kapcsolat: Gledališče KU-KUC