V A B I L O

V ponedeljek, 13. januarja 2020,
ob 18. uri Vas vabimo v Kulturni dom Lendava na otvoritev prve razstave podvodnih fotografij "SKRIVNOST PODVODNEGA SVETA" znanega murskosoboškega zdravnika Borislava Vrbanca.

Fotografije so nastale v morjih  Jadrana, Egipta in Balija.

Ob kratkem uvodnem delu predavanja in projekcije, katera je namenjena javnosti in predvsem otrokomom (potapljanje OTROK), sledi prestavitev opreme za podvodno fotografijo in pogostitev.

Vljudno vabljeni.

Razstava je na ogled do 22. 1. 2020.

Organizator dogodka je Hrvaško kulturno društvo Pomurje.

Prisrčno Vas vabimo na slavnostno prireditev ob 60. obletnici delovanja Ljudske univerze Lendava.

​Prireditev bo v četrtek, 16. januarja 2020, ob 18. uri v Gledališki in koncertni dvorani Lendava.

Pred prireditvijo bo potekala otvoritev razstave Jasmine Vidmar – “Kliči me po imenu”.
 
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite v četrtek, 16. januarja, ob 17. uri
v Sinagogi Lendava.

Povezava: www.lulendava.si

Vabimo Vas na slavnostno prireditev
ob Dnevu madžarske kulture,
ki bo v nedeljo, 19. januarja 2020 ob 18. uri
v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi.

V sklopu prireditve bomo podelili najvišja priznanja s področja narodnostne kulture za leto 2020.

Slavnostna govornica bo veleposlanica Republike Madžarske v Ljubljani, Edit Szilágyi Bátorfi.

V kulturnem programu sodelujeta univerzitetna folklorna skupina Szökős iz Sombotela in folklorna skupina iz Gencsapátija s produkcijo »Od Zselica do Füzesa – Plesno potepanje po Karpatskem bazenu«.

---

Tisztelettel és szeretettel meghívjuk Önt és kedves ismerőseit
a magyar kultúra napja alkalmából rendezett ünnepi műsorra,
amely 2020. január 19-én, vasárnap 18 órakor lesz Lendván,
a Színház- és hangversenyteremben.

A rendezvény keretében kiosztjuk a 2020. évi Zala György kulturális díjakat.

Ünnepi köszöntőt mond Szilágyiné Bátorfi Edit, Magyarország szlovéniai nagykövet asszonya.

A kultúrműsorban az ELTE SEK Szökős Néptáncegyüttes és a Gencsapáti Hagyományőrző Néptáncegyüttes szerepel a Zselictől Füzesig – Táncos barangolás a Kárpát-medencében c. produkcióval.

Dramatičarka in scenaristka Iza Strehar, predstavnica najmlajše generacije ustvarjalcev, si je za temo komedije Vsak glas šteje izbrala predvolilno politično zakulisje.

Vsak glas šteje je politična satira, ki prerivanje za oblast in barantanje s položaji, karierami in financami kaže tako suho in cinično, da vsa banalnost golega trgovanja z družbenimi odnosi zadene gledalca direktno v obraz. Kritično ost neposredno usmerja na svoje poudarjeno poenostavljene like, posredno pa tudi na gledalca v dvorani, ki se zlahka prepozna v vlogi javnosti tukaj in zdaj, te javnosti, ki bodoče ali aktualne politike presoja po njihovi popularnosti in s tem sodeluje v začaranem krogu neumnosti in pritlehnosti, ki jo gleda na odru.



Strokovna žirija je v utemeljitvi zapisala:

»Vplivna in anonimna strica iz ozadja si za predsedniškega kandidata izbereta primerno gnetljivega »nečaka« in ga začneta uriti za spopad in zmago na prihajajočih volitvah. Pri tem kakopak ne izbirata sredstev. Vsi, ki so po spletu naključja vpleteni v ta ris, od novinarjev do visokošolskih profesorjev, se izkažejo kot slinarji, upogljivci, ritolizniki in se brez večjih težav pustijo podkupovati. Le da je cena, ker gre za komedijo oziroma, če smo natančni, za politično satiro, bizarna oziroma smešna. Namesto denarja, vpliva in moči si želijo vstopiti v svet umetnosti, postati dobri in slavni pesniki in si s tem kupiti nesmrtnost. Projekt propade, ker kandidat vseh svojih nalog ne zna dobro izpolniti. A se na koncu odloči, da se bo tudi sam raje kot politiki zapisal umetnosti.

Duhovita politična satira, kakršnih pri nas ni v izobilju, se dotakne provincialne plemenske povezanosti, kjer se vsi poznamo in je vse mogoče. Mogoče je spremeniti vsak razpis, zamajati vsakega novinarja, podkupiti vsakega kritika, vplivati na vsak medij. V celotni parodiji je nepremakljivo samo mlado dekle, hči predsedniškega kandidata, ki v svoji feministični drži pogumno kljubuje seksistični moški matrici in ostaja neomajno na položaju mačistične borke za svoje pravice.

Igra se norčuje tako iz lobističnih mrež, medijev, vplivnih povezav, kratkotrajnega uspeha in slave, ki ju omogočajo mediji, starih stricev iz ozadja in tako imenovanih novih obrazov, seksizma in celo zagledanosti v odrešitev new age receptov o zdravem življenju.

Klub dejstvu, s katerim se tako radi pohvalimo, da je slovenska dramatika utemeljena na Cankarjevi politični komediji, pa se poklicni dediči malokdaj spoprijemajo z enako ali podobno temo. Zato je tolikanj hvalevredneje, da smo po dolgem času spet dobili aktualno politično satiro, ki kritično in humorno govori o našem kontekstu, o družbi in okolju, ki nas zaznamujeta in nemalokrat tudi usodno določata.«





Povezava: http://www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/vsak-glas-steje.html

Vabimo vas na
SLOVENSKO - DALMATINSKI VEČER
ki bo v KULTURNEM DOMU V LENDAVI
v petek, 31. januarja 2020, ob 19.30
 
Nastopajoči izvedejo čisto poseben večer. Mili zvoki citer se zlijejo z dalmatinskim melosom; višek koncerta je preplet vseh nastopajočih, mandolin in čudovitega petja ter točka, ko Tanja in hči Ana poslušalce popeljeta v prelepo melodijo in besede iz filma Cvetje v jeseni – Ana interpretira odlomek iz filma, ko Janez zaprosi Meto za roko. Večer je ganljiv, poln emocij, nostalgije in presežkov.

Izvajalci zaigrajo in zapojejo narodnozabavne pesmi, slovenske popevke, dalmatinske pesmi in evergreene: Avsenikov venček, Morska pravljica, Ne bodi kot drugi, Ribič, ribič me je ujel, Larina pesem iz filma dr. Živago, La paloma … In pesmi, ki jih v izvirniku izvajajo najbolj znane klape, Tereza Kesovija, Severina …: Vilo moja, Oči boje lavande, Anđele moj, Copacabana, Gardelin iz filma Petelinji zajtrk, Sunčane fontane, Moja poslednja i prva ljubavi …



Koncerti po Sloveniji so odlično sprejeti, obiskovalci pa pravijo, da je to dogodek z odlično izbrano glasbo, ki se dotakne duše, razveseljuje srce in je lepo darilo ali presenečenje za drage osebe.

Razprodane koncerte smo imeli na Jesenicah, v Gornji Radgoni, Ajdovščini, Radovljici, Dolu pri Ljubljani, Cerknici, Radljah ob Dravi, Tolminu, Škofji Loki, Kopru, Slovenski Bistrici, NG …

To bo dogodek z odlično izbrano glasbo, ki se dotakne duše, razveseljuje srce, vstopnice pa so lahko tudi lepo darilo za zaslužne člane.

---

TANJA ZAJC ZUPAN je skozi leta izoblikovala svoj prepoznaven in edinstven zven. Je ena najboljših in najprepoznavnejših citrark pri nas, njeno prefinjeno in emotivno igranje seže v srce. Citre je Sloveniji predstavila kot moderen instrument največjih razsežnosti in v slovenski prostor vnesla svežino s poustvarjanjem največjih svetovnih uspešnic vseh časov. Igra različne žanre; od narodnozabavne in ljudske glasbe do slovenskih popevk in tujih uspešnic.
Zaigrala je glasbene vložke za film Kajmak in marmelada, nastopila z orkestrom Slovenske policije, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big bandom RTV Slovenija. Citre je zaigrala ob mnogih sloven. in hrvaških pevcih. Tanja nastopa doma in v tujini, zadnje leto predvsem s pevcema Tejo Saksida in Klemenom Torkarjem ter Klapo Histri s Hrvaške.

KLAPA HISTRI je klapa za dušo in prihaja s Hrvaške. Pogosto nastopajo v Sloveniji in širom Hrvaške. Občinstvo navdušujejo z edinstvenim zvenom in energijo ter zvoki mandoline in kitar. V svojem repertoarju imajo tradicionalne dalmatinske pesmi najbolj znanih dalmatinskih klap in novejše pesmi.   

TEJA SAKSIDA je ustvarjalna oseba, diplomirana pevka in muzikologinja, ki z velikim žarom poje, govori o glasbi in piše vokalne priredbe. Njena kvaliteta in slog sta edinstvena. Je učiteljica petja na več glasbenih šolah in umetniška vodja skupine Reciklisti. Njen repertoar sega od opernih arij in sodobnega klasičnega repertoarja preko popevk in filmske glasbe do ljudskih glasbenih priredb. Poje v devetih jezikih.

ANA ZUPAN je diplomirana literarna komparativistka in slovenistka in končuje magistrski študij na Filozofski fakulteti. Vodila je radijski program na Radiu Zeleni val in radiu Sora, pisala je za revijo Replika ... trenutno pa pomaga pri organizaciji dogodkov v Kikštarterju in vodi različne prireditve. V prostem času piše pesmi, prozo, dramske igre in scenarije za koncerte. Pogosto ob zvokih maminih citer interpretira odlomek iz filma Cvetje v jeseni.