ZAPITI DNEVNIK
(The Rum Diary, 2011)
komična romantična drama

Dolžina: 120 min (2 h)
Leto: 2011
Država: ZDA
Jezik: angleščina, španščina
Scenarij: Bruce Robinson po romanu Hunterja S. Thompsona
Režija: Bruce Robinson
Igrajo: Johnny Depp, Aaron Eckhart, Michael Rispoli, Amber Heard, Richard Jenkins, Giovanni Ribisi, Amaury Nolasco, Marshall Bell
 
Povezave: uradna stran, IMDB

Svobodoljubni novinar Paul se v 1950-tih letih odpravi v Puerto Rico, kjer se zaposli pri lokalnem časopisu. Sprva se predaja sproščenemu karibskemu vzdušju, divjim zabavam in opojnemu rumu, vendar mu načrte prekriža zapeljiva zaročenka lokalnega bogataša Sandersona. Kljub ponudbi sodelovanja se Paul odloči, da bo razkril Sandersonove nezakonite aktivnosti. Iskanje dokazov ovirajo nesposobni novinarski kolegi in večne alkoholne skušnjave, kar povzroči nepozabno karibsko pustolovščino.


Ko je leta 1960 bodoči svobodni novinar in nekonvencionalni pisatelj Hunter S.Thomp-son opravil s služenjem v vojaškem letalstvu, se je takoj preselil v San Juan v Portoriku. Za kratek čas je pisal za športno revijo El Sportivo, ki pa so jo kmalu ukinili, in se trudil dobiti delo pri San Juan Staru. Tamkajšnja doživetja in ljudje, ki jih je spoznal, so ga navdahnili, da je napisal roman The Rum Diary (Zapiti dnevnik). Delo je ostalo v rokopisu več desetletij. V devetdesetih je Johnny Depp, Thompsonov tesni prijatelj in občudovalec, ob nekem obisku odkril rokopis in še istega večera sta sklenila, da je treba roman izdati in ga prirediti za film. Pritegnila sta tedaj že »upokojenega« režiserja Bruca Robinsona, ki je začel pisati scenarij in naj bi film tudi režiral. Njihovi napori in opravljeno delo je rezultat ljubezni, občudovanja in spoštovanja do Thompsona.

Razburkana zgodba govori o Paulu Kempu (Johnny Depp), nemirnem in na nikogar in ničesar vezanem novinarju, ki se, naveličan utesnjujočih novinarskih pravil poznega eisenhowerskega časa, iz glasnega New Yorka preseli v San Juan v Portoriku. Naseli se na primitivnem otoku, da bi pisal za San Juan Star, ki ga vodi vsega naveličani urednik Lotterman (Richard Jenkins). Na otoku Paul kmalu podleže z rumom prežetemu življenju in prelepi Chenault (Amber Heard), ki pa je, na njegovo nesrečo, zaročena s sumljivim poslovnežem Sandersonom (Aaron Eckhart).

Sanderson se ukvarja z nezakonitimi prekupčevanji nepremičnin in sodi v naraščajočo skupino pohlepnih in brezobzirnih ameriških podjetnikov, ki so odločeni spremeniti Portoriko v kapitalistični raj za bogatune. Ko ga Sanderson najame, da bi naklonjeno pisal o njegovem najnovejšem mračnjaškem podvigu, je Kemp pred odločilno izbiro: ali naj s svojo pisano besedo pripomore k sumljivemu kovanju dobička za brezobzirneža, ali pa naj njega in njemu podobne podgane pokoplje.





Vir besedila in slik: kolosej.si

Wass Albert – Strausz Tünde: Erdők könyve

Az tudtad, hogy a gombák nem csak úgy maguktól teremnek, hanem a Gombacsináló Manó készíti őket? És azt hogy a virágokban Tündérek laknak? És azon elgondolkodtál-e, hogy vajon a Vaddisznó honnan tudja, hogy az orrával kell túrnia a földet? És azon, hogy a madarak kitől tanultak énekelni? Biztosan eszedbe sem jut, hogy egy Tündér is lehet szomorú, ha elveszít valamit – mondjuk szép kis selyempapucsát? Valószínűleg azon sem töprengtél még, hogy mi történik azzal, aki mérges gombába harap. A Boszorkányra pedig – valld be –gondolni sem mertél eddig!

Az tudtad, hogy a gombák nem csak úgy maguktól teremnek, hanem a Gombacsináló Manó készíti őket? És azt hogy a virágokban Tündérek laknak? És azon elgondolkodtál-e, hogy vajon a Vaddisznó honnan tudja, hogy az orrával kell túrnia a földet? És azon, hogy a madarak kitől tanultak énekelni? Biztosan eszedbe sem jut, hogy egy Tündér is lehet szomorú, ha elveszít valamit – mondjuk szép kis selyempapucsát? Valószínűleg azon sem töprengtél még, hogy mi történik azzal, aki mérges gombába harap. A Boszorkányra pedig – valld be –gondolni sem mertél eddig!

Sok mindent nem tudsz tehát, ami egy erdőben történik. De megtudhatod, ha akarod. És aztán ha újra az erdőbe mész, Te magad is látni fogod hogy minden hajszálra úgy van, ahogy nálunk láttad.

Az ötvenöt perces előadást ajánljuk mindenkinek 4 éves kortól.




Wass Albert „Erdők és tavak könyve” című műve alapján írta:
Strausz Tünde

A darab alapjául szolgáló mesék: Mese az erdőről, Bulámbuk, Mese a vén Gombacsinálóról, Mese a kis szürke nyúlról

Rendező: Sramó Gábor
Tervező: Matyi Ágota
Zene: Rozs Tamás
Bábkészítő: Bódiné Kövecses Anna
Díszlet: Nagy-Kovács Géza
Jelmez: Széplaki Noémi

Bemutatja: Aranyszamár Színház

Szereplők:

• Erdő Angyala, Borz: Baranyai Anita
• Boszorkány, Cseperke, Vaddisznó, Mókus, Gyöngyvirág Tündér: Érsek-Csanádi Gyöngyi
• Rontó Ember, Gyüjtő Ember, Nyuszi, Gombacsináló Manó, Bulámbuk: Czibere Krisztián, vagy Mátyás Zoltán
• Visszhang: Érsek-Csanádi Gyöngyi /Czibere Krisztián, Mátyás Zoltán mv
• Továbbá: Erdei Manók, Erdei Tündérek

Povezava • Kapcsolat: aranyszamar.hu

Medved Bamsi in mesto tatov
(Bamse and the City of Thieves, družinski animirani film, 2014)

Dolžina:  65 min (1 h 5 min)
Leto: 2014
Država: Švedska
Jezik: švedščina
Scenarij: Johan Kindblom, Tomas Tivemark
Režija: Christian Ryltenius
Igrajo: medved Bamsi, zajček Skokec, želvak Glavca, lisjak Bernard, volk, Gumpec, Smukec, Katica, kapitan Capin, Capinova pomočnika, Capinov pomočnik, tatiči, mala Maja

Povezavi: uradna stran, IMDB

Bamsi je najmočnejši medved na svetu - vendar le, ko zaužije babičin čarobni Gromski med. To svojo moč vedno uporabi za pomoč drugim, in ker je do vseh tudi prijazen, sčasoma vsi hudobneži v mestu postanejo poštenjaki in njegovi prijatelji. A to ne velja za lisjaka Bernarda, ki hoče Bamsiju onemogočiti uporabo nadnaravne moči in speljati stare prijatelje nazaj na kriva pota.


Lisjak Bernard stare prijatelje z zvijačo prepriča, da spet postanejo hudobni in mu pomagajo ugrabiti Bamsijevo babico. Brez babičinega medu Bamsi ne bo več najmočnejši medved in lisjak Bernard si bo lahko nadel krono Mesta tatov! Vendar se Bamsi ne preda tako zlahka. Skupaj s prijateljema, zajcem Skokcem in želvakom Glavco, se poda skozi čarobni gozd v Mesto tatov, da bi babico rešil iz rok nepridipravov. Gre za najbolj uspešen švedski film lanskega leta. Temelji na priljubljeni švedski stripovski seriji o najmočnejšem medvedu na svetu. Pustolovski film o prijateljstvu ali kako enostavno lahko postaneš zloben, ko te zapustijo prijatelji.

Liki

Medved BAMSI postane najmočnejši medved na svetu, ko zaužije poseben med, ki ga zanj pripravlja njegova babica. Za vse ostale je ta med škodljiv – kdorkoli ga poizkusi, ga tri dni zvija v trebuhu. Bamsi je zelo prijazen, vedno pomaga tistim, ki se znajdejo v težavah, in prav zaradi njegove prijaznosti se vsi nepridipravi spreobrnejo v poštene prebivalce malega mesta.

Zajec SKOKEC je skupaj z želvakom Glavco Bamsijev najboljši prijatelj. Zelo je hiter in zelo visoko skoči, vendar je tudi zelo strahopeten. Kljub temu prijateljem vedno priskoči na pomoč.

GLAVCA je zelo pameten želvak, ki je izumil že ogromno stvari, tudi vesoljsko plovilo in časovni stroj. Tokrat izumi prav poseben teleskop, ki bo Bamsiju prišel še kako prav pri reševanju babice.

Lisjak BERNARD se ne more sprijazniti s tem, da je ostal edini hudobnež v mestu. Zelo je prebrisan in z zvijačo mu uspe pretentati vse nekdanje zlikovce, da spet postanejo hudobni in mu pomagajo ugrabiti Bamsijevo babico.





Vir besedila in slik: kolosej.si

ESCOBAR: IZGUBLJENI RAJ
(Escobar: Paradise Lost, 2014),
romantični triler

Dolžina: 120 min (2 h)
Leto: 2014
Država: Francija, Španija, Belgija, Panama
Jezik: angleščina
Scenarij: Andrea Di Stefano in Francesca Marciano
Režija: Andrea Di Stefano
Igrajo: Benicio Del Toro, Josh Hutcherson, Claudia Traisac, Brady Corbet, Carlos Bardem, Ana Girardot, Laura Londono, Lauren Ziemski

Povezave: uradna stran, IMDB

Brezskrbni kanadski mladenič Nick obišče brata, ki na kolumbijski plaži turiste uči deskati na valovih. Zaljubi se v prikupno lokalno lepotico Mario in se z njo poroči, čeprav je njen stric razvpiti vodja mafijskega kartela Pablo Escobar. Premožni Pablo je med domačini zelo priljubljen in ko v svojo družino povabi tudi Nicka, naivni fant ne ve, v kakšno nevarnost je zabredel. Pablo ga prične počasi vpletati v svoje posle, od povsem enostavnih opravkov, do vedno bolj nezakonitih, nemoralnih in življenjsko nevarnih nalog.




Escobar med najbogatejšimi na svetu

Pri sedemnajstih je kot revež kradel nagrobne kamne s pokopališč in jih zbrušene prodajal v Panamo. Pri štiriinštiridesetih je kot milijarder dobil luknjo v glavo in nagrobnik v Kolumbiji. Za seboj je pustil na tisoče črtic in trupel. Pablo Escobar je veljal za enega izmed najhujših mafijskih šefov, ki naj bi imel na vesti okrog 15 tisoč umorov. Po besedah njegovega sina, pa je bil Escobar povsem običajen oče, ki je otrokoma rad bral zgodbe in prepeval.

Leta 1989 so Pabla Escobarja v reviji Forbes uvrstili med deset najbogatejših ljudi na svetu. Njegovo premoženje so ocenili na 25 milijard dolarjev. Na vrhuncu tihotapstva je mesečno iz Kolumbije v ZDA skrivaj prepeljal 80 ton kokaina. Začel pa je s tem, da je iz Peruja s katrco v Kolumbijo tihotapil kokainsko pasto, iz nje izdeloval čisti kokain ter ga nato tihotapil v ZDA. Avtomobile so kmalu zamenjala transportna letala.

Njegov bratranec Jaime Gaviria, v medelinskem kartelu odgovoren za stike z javnostjo, je izjavil: »Ko mafija dobi gospodarsko moč, se spremeni v družbeno realnost. Pod gospodarsko močjo mislim na denar, ki pomeni vse. Denar postane Bog in te poveže z vsemi v družbi, ljudje pa mislijo, da je to nekaj povsem normalnega. Nenadoma so vsi hoteli postati prijatelji Pabla Escobarja.« To so bili časi, ko je sam govoril, da je od njega na svetu močnejši le še papež.



Vir besedila in slik: kolosej.si

POSTALI BOMO PRVAKI SVETA
(Bičemo prvaci sveta, 2015),
športna komična drama

Dolžina: 124 min (2 h 4 min)
Leto: 2015
Država: Srbija, Hrvaška, Slovenija, BIH, Makedonija
Jezik: srbščina
Scenarij: Gordan Mihić, Nebojša Romčević, Ognjen Svilčić, Zvonimir Šimunec
Režija: Darko Bajić
Igrajo: Strahinja Blažić, Miloš Biković, Aleksandar Radojičić, Marko Janketić, Leon Lučev, Sergej Trifunović, Iva Babić, Nebojša Dugalić, Nina Janković, Tamara Dragičević, Stefan Kapičić, Jure Henigman, Radovan Vujović, Toni Mihajlovski, John Savage 

Povezave: uradna stran, IMDB

Film, posnet po resnični zgodbi, sledi viziji štirih prijateljev, ki so po 2. svetovni vojni zavetje pred vsiljivo politiko našli v športu in osnovali legendarno jugoslovansko košarkarsko šolo, kjer so se pod koši razvijali novi talenti. Trnova pot glavne protagoniste vodi preko številnih preprek, vse do svetovnega košarkarskega prvenstva v Ljubljani, kjer je na nepozabni tekmi jugoslovanska reprezentanca premagala ZDA in prvič osvojila naslov svetovnega prvaka.




Film je projekt producentske hiše Intermedia Network, ki se je podpisala tudi pod TV serijo in filmsko trilogijo Montevideo o udeležbi jugoslovanske nogometne reprezentance na prvem svetovnem prvenstvu v Urugvaju leta 1930. Postali bomo prvaki sveta je film, ki se osredotoča na zgodovino jugoslovanske košarke od leta 1947, ko je bil v Beogradu odigran prvi mestni derbi med Crveno zvezdo in Partizanom, do svetovnega prvenstva leta 1970, ko je jugoslovanska reprezentanca s kapetanom Ivom Daneuom, odličnim Krešimirjem Čosićem in pod vodstvom znamenitega selektorja Aleksandra Nikolića v Ljubljani osvojila naslov svetovnih prvakov. Prav ključna tekma tega prvenstva med Jugoslavijo in ZDA je postavljena v ospredje filma.

Film je nastal v režiji srbskega režiserja Darka Bajića. Gre za srbsko, slovensko, hrvaško koprodukcijo. V mednarodno pisani igralski zasedbi slovenske barve med drugimi zastopajo: Jure Henigman v vlogi Iva Daneua, Katarina Čas, Toni Cahunek, Rok Kunaver, Boris Kerč, Jure Ivanušič, Jaša Jamnik, Aljoša Kovačič,…, igrajo pa še Strahinja Blažić, Miloš Biković, Aleksandar Radojičič, Marko Janketić, Leon Lučev, Sergej Trifunović, Nebojša Dugalić, Nina Janković, Lazar Ristovski,… in kot poseben gost slavni ameriški igralec John Savage (Lovec na jelene, Lasje, Boter III,…)

SVETOVNO PRVENSTVO 1970 – POSTAVA

Krešimir Ćosić, Ivo Daneu, Petar Skansi, Nikola Plećaš, Vinko Jelovac, Aljoša Žorga, Rato Tvrdić, Damir Šolman, Ljubodrag Simonović, Trajko Rajković, Dragutin Čermak, Dragan Kapičić (trener: Ranko Žeravica)

ZDRUŽENA NEKDANJA JUGOSLAVIJA

Glavne vloge pionirjev košarke na območju tedanje Jugoslavije so zaupali mladim igralcem. Tako vlogo Nebojše Popovića igra Strahinja Blažić, Miloš Biković je prevzel vlogo Radomira Šapera, predsednika Košarkarske zveze Jugoslavije, Aleksandar Radojičić se je vživel v lik Bore Stankovića, ki je bil prvi človek Fibe, Marko Janketić pa se je moral vživeti v vlogo Aleksandra Nikolića, tvorca jugoslovanske košarkarske šole, ki je ustvaril specifično filozofijo tega športa. V filmu nastopa tudi aktivni košarkar Boban Marjanović, center Crvene zvezde, ki igra lik sovjetskega košarkarja Janisa Kruminša.



Vir besedila in slik: kolosej.si

A je to! Pat in Mat
(Pat a Mat ve filmu, 2016),
animirana komedija

Dolžina: 80 min (1 h 20 min)
Leto: 2016
Država: Češka
Scenarij: Marek Beneš
Režija: Marek Beneš
Igrajo: Pat, Mat

Povezavi: uradna stran, IMDB

Junaka priljubljene češke animirane serije A je to!, Pat in Mat, sta se nam prikupila s svojim bolj ali manj uspešnimi, vedno komičnimi hišnimi popravili. V spomin na čase pravih risank, ki so zaznamovale mladost mnogokaterih generacij, legendarna domača mojstra prihajata na velika platna s čisto novimi dogodivščinami.


Češkoslovaška risanka A je to (znana tudi pod imenom Pat & Mat) je delo Lubomírja Beneša in Vladimírja Jiráneka, prvič predvajana leta 1976.

Pat in Mat sta leta 2016 praznovala svoj 40 rojstni dan. Vendar pa to ni nič takega za tako velika kalibra. Na podstrešju skladiščita škatle polne filmov (in projektor pod stopnicami) ter delita zgodbe s svojimi oboževalci. Vendar pa se, kot se pogosto dogaja, soočata s številnimi pastmi. Tokrat bosta srečala zahrbtni kaktus in suho drevo. Medtem bosta seveda »izboljšala« svoj dom z nekaj kreativnimi idejami. Le kako?

Nepreveč spretna Pat (v rumeni majici) in Mat (v rdeči majici) se v 21. stoletju spopadata z vsakdanjimi opravili in povsod promovirata zdrav način življenja. Žal jima tudi najbolj preprosta opravila včasih postavijo življenje na glavo.

ZGODOVINA

Prva serija A je to! je bila prepovedana za predvajanje - avtorjem je bilo razloženo, da film prikazuje »pomanjkanje socialistične zavesti«, cenzorje pa je predvsem motil izbor barve majic. Rdeča in rumena barva sta predstavljali največji socialistični državi – Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Prva serija je bila prvič javno predvajana šele po padcu komunizma na Češkoslovaškem.

Beneš je kratke stripe risal za lokalni časopis, glavna junaka pa sta bila gospod Ouholiček in gospod Sedlec. Leta 1979 so ustvarjalci serijo poimenovali … A je to! Snemali so v studiih Kratky Film v Pragi za slovaško televizijo. Po daljšem odmoru so leta 1985 nadaljevali s snemanji serij in takrat spremenili njuni imeni (v Pat in Mat).

Risanka vključuje 49 epizod (do leta 1994), vsaka pa je dolga 10 minut. V njih nerazdružljiva prijatelja skušata vsakdanje stvari prilagoditi svojemu načinu življenja, zato mnogokrat poskušata stvari narediti po svoji poti in ne po tisti, ki bi jih izbral vsak normalen človek. Smeha pri vsem tem seveda ne manjka, a bolj pomembno je to, da sta oba nepoboljšljiva optimista, ki skušata tudi takrat, ko že gre vse narobe iz nemogočega ustvariti nekaj, s čimer bi bila na koncu zadovoljna. Leta 1998 je bila predvajana še 50. epizoda, leta 2003 pa so ustvarili še 28 dodatnih epizod. Trenutno je bilo predvajanih 91 epizod te zelo priljubljene risanke. Serija je uspešna po vsem svetu. Na Poljskem se imenuje Soseda, na Nizozemskem Sosed in sosed, na Bližnjem vzhodu pa Zingo in Ringo. Samo ena država jim je dala glasova – nizozemska sinhronizacija z glasovi dveh znanih igralcev.

Studio Patmat film je leta 2001 posnel serijo sedmih kratkih TV reklam za slovensko trgovsko podjetje Merkur. V reklamah se Pat in Mat pojavljata v podobnih situacijah kot iz animirane serije.





Vir besedila in slik: kolosej.si

KARAVLA
(Karaula, 2006),
akcijska drama

Dolžina: 91 min (1 h 34 min) 
Leto: 2006
Država: Hrvaška
Scenarij: Ante Tomić in Rajko Grlić
Režija: Rajko Grlić
Igrajo: Toni Gojanović, Emir Hadžihafizbegović, Verica Nedeska - Trajkova, Bogdan Diklić, Igor Benčina, Sergej Trifunović

Povezave: uradna stran, IMDB

Leto 1987, majhna vojašnica JLA na meji med Makedonijo in Albanijo. Vodi jo vedno opiti poročnik Safet, ki se odloči razglasiti izredno stanje in si zato izmisli, da albanska vojska pripravlja napad na Jugoslavijo - samo zato, da bi prikril svojo bolezen in odložil odhod domov. Stvar kmalu uide iz nadzora, saj častniki ne ločijo med lažjo in resnico, vojaki pa se odločijo pobegniti iz te norišnice.




V mali karavli na jugoslovansko-albanski meji se dolgočasi nov rod vojakov, ki predvsem čakajo, da se jim izteče obvezno služenje vojaškega roka in odštevajo dneve do trenutka, ko bodo slekli uniformo. Piše se poletje leta 1987, in sploh ne slutijo, da bodo kmalu spet oblekli uniforme in krenili v vojno, kajti državi, ki se je imenovala Jugoslavija, so dnevi že šteti. A tega takrat še nihče ni mogel vedeti.

Običajen vojaški vsakdanjik poruši splet nenavadnih okoliščin. Frustrirani in vselej pijani poročnik Safet Pašić začuti čudno bolečino pod trebušno prepono. Na pomoč pokliče edinega zdravnika med vojaki, Siniša Siriščevića, ki v popolni diskretnosti ugotovi, da gre za spolno bolezen. Poročnik noče, da bi njegova žena karkoli posumila in išče razlog, da mu ne bi bilo treba zapustiti vojašnice. Sklene razglasiti izredne razmere, češ da albanska vojska pripravlja napad na Jugoslavijo. Farsa preraste v vojno psihozo: vojaki kopljejo jarke, Pašič je iz dneva v dan bolj neobvladljiv. Siniša se spusti v nevarno ljubezensko avanturo, njegov najboljši prijatelj Ljuba Paunović pa sklene brezpogojno oditi iz vojske. Stvari jim počasi začnejo uhajati iz rok...

Film se loteva ne tako oddaljene preteklosti brez nostalgije in sovraštva; Karavla je komedija o ljudeh, ki jih le še korak loči od tragedije.

Informacija o snemanju

Film "Karavla" je bil posnet v devetih snemalnih tednih na avtentičnih lokacijah na makedonsko-albanski meji v nacionalnem parku Galičica nad Ohridskim jezerom ter v mestu Bitola.

Film je prva regionalna koprodukcija med producenti vseh držav bivše Jugoslavije ter Madžarske, Velike Britanije in Avstrije. Film je sofinanciral tudi Eurimages, fundacija za podporo filmskih koprodukcij Sveta Evrope.

Celotna obdelava filma je bila zaključena v začetku leta 2006, distribucijske kopije pa so bile izdelane v začetku marca 2006.



Vir besedila in slik: kolosej.si

Mumin na Azurni obali
(Muumit Rivieralla, animirana družinska komedija)

Dolžina: 80 min (1 h 20 min)
Leto: 2014
Država: Finska, Francija
Jezik: finščina

Scenarij: Leslie Stewart, Annina Enckell, Hanna Hemila, Xavier Picard, Beata Harju po knjigah Tove Jansson

Režija: Xavier Picard, Hanna Hemila

Povezavi: uradna stran, IMDB

Izvedba slovenske sinhronizacije

režija: SAŠO KALAN, STUDIO SONOLAB
prevod: ANDREJA KURENT

Simpatično nerodni mumini se odločijo za počitnice na morju, veter pa jih zanese na Azurno obalo. Smrkljica in Muminočka se hitro znajdeta v novem okolju in uživata v razkošju prestižnih hotelov in spoznavanju družbene smetane. Ko se Smrkljici začnejo dobrikati oboževalci dvomljivih namenov, se mora Mumintrol spoprijeti z ljubosumjem, Muminmama pa pogreša dom in stari način življenja, zato poskuša prepričati družino, da bi se vrnili in znova našli nekdanjo slogo.


Na prvi pogled so videti kot pomanjšani nilski konji, z belimi krznenimi kožuščki in velikim gobčkom in repom, ki ima na koncu čopek. »Imajo lepa mala ušesa, majhen ljubek rep, oči so majhne in prijazne,« piše pisateljica Tove Jansson.

»Živi v miru, sadi krompir in sanjaj,« pravi Muminočka v novi risanki o prikupnih junakih s severa, ki ob preprostem življenju v naravi iz radovednosti kdaj pa kdaj pokukajo še drugam. Tokrat na Azurno obalo, ki stavi na drugačno bogastvo kot mumini.

Mumini, Smrkljica in Mala Mi se odpravijo na morje. Muminmami bi povsem zadostovalo jadranje v mesečini, toda Smrkljico daje radovednost, zato zajadrajo proti Azurni obali. Kako je drugačna od severnega Mumindola! Na drevesih rastejo pomaranče, v imenitnih trgovinah je zadnja moda, v hotelu pa je njihova kraljevska soba tako velika, da se Muminmama odloči za življenje na postelji. Smrkljici in Muminočku novo okolje povsem ustreza. Spoznavata ekscentrične tipe, ki se smukajo po hotelu, Muminmami in Muminu pa se toži po domu in življenju, ki nosi prava bogastva. Bodo ostali skupaj in znova živeli kot poprej?

Pravljični svet Muminov

Mumini so tisti trolčki, ki so izšli iz domišljije avtorice Tove Jansson in navdušili otroke na celem svetu. Pravzaprav so nastali nekako »po nesreči«.

15-letna Tove je prvega takega trola narisala po filozofskem dvoboju o Kantu z bratom. Boj je izgubila, iz jeze in ihtavosti pa je na domačem stranišču narisala najgrše bitje na svetu ter podenj napisala »Cant«.

Z leti se je to najgrše bitje razvilo v ljubke Mumine, ki prebivajo v muminhiši, obkrožajo pa jih njihovi prijatelj. Muminočka, Muminmama, Mumintrolček, Smrkljica in njen brat Smrk živijo mirno življenje v oddaljeni dolini Mumindol, vsako zimo prespijo, poletje pa preživijo s prijatelji - filozofskim vagabundom Njuhcem, Malo Mi in njeno sestro Mimlovo hčer, Emo, Fifiko, z naelektrenimi protejci, ki ne govorijo in ne slišijo, zelo dobro pa vidijo, Moro – ta je strah in trepet Mumindola - in drugimi.

Pravo nasprotje Muminov pa so Samuhi, ki pravzaprav izhajajo iz enakega rodu, a so brez čuta za sobitja, manjka jim humorja, precej so glasni in nemalokrat neprijetni.

Vir besedila in slik: kolosej.si

KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU
(Kako je počeo rat na mom otoku, 1996),

vojna komedija

Dolžina: 97 min (1 h 37 min)
Leto: 1996
Država: Hrvaška
Jezik: Hrvaščina
Režija: Vinko Brešan
Igrajo: Vlatko Dulic, Ljubomir Kerekes, Ivan Brkic, Predrag 'Predjo' Vusovic, Bozidar Oreskovic, Ivica Vidović

Povezava: IMDB

ZGODBA

Na enega izmed malih otokov v Jadranu prispe Blaž Grajski.

Blaž Grajski je oče vojaka, ki je na jadranskem otoku na služenju vojaškega roka JLA. Svojega sina želi na vsak način izvleči iz vojašnice. Vendar je stanje na otoku precej napeto. Major Aleksa, nori poveljnik vojašnice, je miniral skladišča in grozi, da bo v zrak vrgel ves otok ...



Vir besedila in slik: rtvsporedi.si

Pernata banda
(El Americano: The Movie) animirana komična pustolovščina

Dolžina: 96 min (1 h 36 min)
Leto: 2016
Država: ZDA, Mehika
Jezik: španščina
Scenarij: Ricardo Arnaiz, Dulce Belchez, Fernando Lewels, Richard Pursel, Phil Roman
Režija: Ricardo Arnaiz, Mike Kunkel, Raul Garcia

Povezavi: uradna stran, IMDB

Izvedba slovenske sinhronizacije

režija: Sašo Kalan
prevod: Andreja Kurent
sinhronizacija: STUDIO SONOLAB
Glasovi: Gašper Jarni, Andrej Murenc, Maja Kunšič, Gašper Malnar, Iva Babič in drugi


Mladi papagaj Cuco sanja, da bo nekoč postal podoben svojemu vzorniku, herojskemu televizijskem zvezdniku El Americanu, ob tem pa vedno znova pozabi na svoje obveznosti v družinskem cirkusu. Njegovo življenje na glavo obrne nasilni ptič, ki nekega dne ogrozi njegovo družino. Cuco se odloči, da bo s prijatelji odpotoval v Hollywood, kjer bo El Americana prosil za pomoč. Na zabavni pustolovščini, polni neverjetnih dogodivščin, Cuco spoznava pravi pomen poguma, ki ga včasih najdemo tam, kjer najmanj pričakujemo.





Vir besedila in slik: kolosej.si

NEZNANKA
(The Unknown Girl, 2016),
triler/krimi drama

Izvirni naslov: La Fille inconnue

Dolžina: 107 min (1 h 47 min)
Leto: 2016
Država: Belgija, Francija
Jezik: francoščina
Režija: Luc & Jean-Pierre Dardenne
Scenarij: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne
Fotografija: Alain Marcoen
Igrajo: Adele Haenel (Jenny Davin), Olivier Bonnaud (Julien), Jérémie Renier (Bryanov oče), Louka Minnella (Bryan), Christelle Cornil (Bryanova mati), Nadege Ouedraogo (blagajničarka v spletni kavarni), Olivier Gourmet (mladi Lambert)

Povezava: IMDB


Brata Dardenne element suspenza v žanru kriminalne drame znova uporabita kot sredstvo za izpostavljanje pomembne socialne tematike v današnji Evropi.

Mlada zdravnica Jenny nekega večera že konča svoj delavnik, ko zasliši zvonec pri vratih. Ignorira ga. Naslednji dan jo policija obvesti, da so v bližini našli truplo neidentificirane mlade ženske. Gre za afriško priseljenko in izkaže se, da je prav ona prejšnji večer obupano trkala na vrata. Jenny preplavi občutek krivde. Dejstvo, da bodo žensko pokopali kot neznano osebo, ji ne da miru, zato se sama odpravi raziskovat ozadje njene smrti. Spusti se v temo mestnega podzemlja, a še toliko bolj v svet skromnih domovanj lokalnih prebivalcev, med katerimi so tudi njeni pacienti.

"Like zaznamujejo psihosomatske reakcije, kot so vrtoglavica, bolečine v želodcu, epileptični napadi … Telo se vedno prvo odzove; 'govori' in izraža stvari, ki jih ne znamo vedno ubesediti. Jenny sočustvuje s svojimi bolniki, poskuša jih zdraviti med raziskovanjem identitete neznanega dekleta. /.../ Ti liki spadajo v današnji svet. Spadajo v tisti del družbe, ki je brutalno izključena. Vendar si nikoli nismo želeli, da bi postali 'družbeni primeri'. Ko Jenny sprejema svoje paciente, jih obravnava kot edinstvene posameznike, ne kot 'primere'. Tako kot midva." (Luc Dardenne)





Vir besedila in slik: liffe.si

Čarobna Vililandija
Predstava o pisanem svetu odraščanja kot ga vidijo otroške oči ...

Pravljična predstava nas popelje v čudežno deželo Vililandijo, kjer je vse mogoče, tudi zrasti čez noč. A tako kot pri nas imajo tudi v Vililandiji pravila. In kdor ne uboga, mu zraste...

Zgodba o dveh Malinih, ki sta imela nenavadno željo postati velika čez noč, vas bo nasmejala, hkrati pa spomnila, kako lepo je biti otrok. V deželi Vililandiji imajo namreč čudežno napravo Činkušampi, ki pričara prav vse in s katero lahko čarajo le Velini. A kljub temu, da je činkulinkanje za Maline prepovedano, se Malina odločita, da se bosta začinkulinkala v Velina in čez noč zrasla.

Ob nerodnih in hecnih pripetljajih s Činkušampijem in strogim in velikim Gombo se boste zabavali in smejali tudi Velini. Še dobro, da Malina lahko na pomoč prikličeta Veline iz občinstva, ki dosežejo velik rdeč bumblin in jima pomagajo odčinkulinkati kar sta zakuhala.

Malina skozi napeto in smešno dogajanje spoznata, da bosta rajši ostala majhna in bosta velika nekoč, ko bosta velika. »Nekoč bova Velina, a do takrat bova Malina«, sta s pomočjo prijateljev, skozi smeh in zabavne prigode spoznala Malina in se igrala naprej...
Namenjena otrokom od dveh let naprej.

Vloga gledalcev: Pomagajo Malinčkoma pritiskati bumbke za činkulinkanje.
Trajanje predstave: 35 min
Igralska zasedba: Miša Gerič Špacapan, Ana Raščan in Luka Slavic
Avtorici besedila, režija: Miša Gerič Špacapan, Urška Raščan

Povezava: miskinogledalisce.com/