Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Lendava

A Szlovén Köztársaság Kulturális Közalapítványa - Lendvai Területi Kirendeltség

vabi na/meghívja Önöket a

REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN
POMURJA IN MARIBORA Z OKOLICO

»ŠADRI ŠADRA««

A FELNŐTT NÉPTÁNCEGYÜTTESEK
TERÜLETI  SZEMLÉJE


V NEDELJO, 3. JUNIJA 2018, OB 16.00 URI
V GLEDALIŠKO IN KONCERTNO DVORANO LENDAVA

VASÁRNAP, 2018. JÚNIUS 3-ÁN 16.00 ÓRAKOR
A LENDVAI SZÍNHÁZ- ÉS HANGVERSENYTEREMBEN

---

PROGRAM / MŰSOR

---

1. FS KD MARKO BELTINCI
Vodja skupine – Csoportvezető: Gregor Marič

Naslov odrske postavitve – Az összeállítás címe:
POZVAČIJN – ZVANJE NA GUSTÜVANJE
Avtor odrske postavitve – Színpadi alkalmazás: Gregor Marič

---

2. FS KRNICA, KUD JOŽE STUPNIK SVEČINA
Vodja skupine – Csoportvezető: Alenka Žmavc

Naslov odrske postavitve – Az összeállítás címe:
PLESI VZHODNE ŠTAJERSKE
Avtor odrske postavitve – Színpadi alkalmazás: Bojan Glaser

---

3. FS BISTRICA OB DRAVI
KUD SVOBODA BISTRICA OB DRAVI
Vodja skupine – Csoportvezető:Davorin Repolusk

Naslov odrske postavitve – Az összeállítás címe:
SIROTA
Avtor odrske postavitve – Színpadi alkalmazás:
Davorin Repolusk

---

4. AFS KUD ŠTUDENT MARIBOR
Vodja skupine – Csoportvezető: Tamara Cunk

Naslov odrske postavitve – Az összeállítás címe:
GŰRI BENKO
Avtor odrske postavitve – Színpadi alkalmazás: Vasja Samec

---

5. FOLKLORNO DRUŠTVO LOVRENC NA POHORJU
Vodja skupine – Csoportvezető: Aljoša Vivat

Naslov odrske postavitve – Az összeállítás címe:
SPLET KOROŠKIH PLESOV
Avtor odrske postavitve – Színpadi alkalmazás:
Aljoša Vivat

---

6. FS KD SLAVKO OSTERC VERŽEJ
Vodja skupine – Csoportvezető: Marko Rus

Naslov odrske postavitve – Az összeállítás címe:
FČOSIH TREBA DVAKRAT MRETE
Avtor odrske postavitve – Színpadi alkalmazás:
Marko Rus

---

7. FS PÜRGA
KD ANTON KREMPL MALA NEDELJA
Vodja skupine – Csoportvezető: Tadej Murkovič

Naslov odrske postavitve – Az összeállítás címe:
KOPÁJO SO VLEKLE
Tadej Murkovič

---

8. FS FD SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
Vodja skupine – Csoportvezető: Sašo Ropoša

Naslov odrske postavitve – Az összeállítás címe:
PLESNO POIGRAVANJE
Avtor odrske postavitve – Színpadi alkalmazás:
Sašo Ropoša

---

9. AFS KUD ŠTUDENT MARIBOR
Vodja skupine – Csoportvezető: Bojan Glaser

Naslov odrske postavitve – Az összeállítás címe:
ČINDARA – Plesi Vzhodne Štajerske
Avtor odrske postavitve – Színpadi alkalmazás:
Iko Otrin

---

Podatki so povzeti po prijavnicah.

Povezovalka programa – műsorvezető:
Elvira Vaupotič Göncz.

Strokovna spremljevalca srečanja – szakmai méltatás:
Tanja Drašler in Klemen Bojanovič.

---

Program so podprle občine UE Lendava.

Izdajatelj zloženke:
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Lendava
Glavna ulica 2, 9220 Lendava
tel.: 02 5788 536
e-pošta: oi.lendava@jskd.si

Janja Magdič,  vodja izpostave
Soorganizator:  FD Prekmurje Lendava
Snemanje: Matej Vnuk, s.p. Turnišče

Srečanje so finančno podprle občine UE LENDAVA.

UMETNIŠKA RAZSTAVA
VESNA NEFERAMIS: Obrazi Matere Zemlje

Otvoritev razstave bo 6. junija 2018 ob 19.00 uri v preddverju Gledališke in koncertne dvorane Lendava.

Vljudno vabljeni!



MŰVÉSZETI KIÁLLÍTÁS

Vesna Neferamis: A Földanya arcképei című kiállítás megnyítója
2018. június 6-án, 19 órakor a Lendvai Színhaz- és Hangversenyterem előcsarnokában.

Mindenkit sok szeretettel várunk!

VABILO

Spoštovani,

vabimo vas na 15. promenadni
koncert pihalnih orkestrov, ki bo v petek, 8. junija 2018, ob 17. uri
na letnem odru gledališke
in koncertne dvorane v Lendavi.

Kolektiv GŠ Lendava
in ravnateljica Hajnalka Magyar

---

MEGHÍVÓ

Tisztelettel meghívjuk Önöket a fúvószenekarok 15. szabadtéri hangversenyére, amely 2018. június 8-án, pénteken 17 órakor lesz a lendvai színház- és hangvsersenyterem szabadtéri színpadán.

A Zeneiskola Lendva munkaközössége és
Magyar Hajnalka igazgatónő

»Ti si lepa kakor roža, dolga kakor smreka, brhka kakor hrast, v tvojih tatinskih očeh en fant notri sedi, kateri v mene venkaj strelja. No, kako ti to dopade?«

Kdo ne pozna tega prvega odrskega in v slovenski komediji vse do zdaj le redko preseženega Anžetovega poskusa dvorjenja ljubljeni Micki? To dvorjenje po gorenjsko je v isti sapi neizmerno smešno in nadvse zgovorno. Anton Tomaž Linhart je z Županovo Micko, povzeto po takrat popularni Richterjevi dunajski veseloigri Die Feldmühle (Vaški mlin), v letu 1789, ko so Evropo pretresal učinki in posledice francoske revolucije, izvedel pravo malo kulturno in socialno revolucijo na odru ljubljanskega stanovskega gledališča. To je bilo dotlej rezervirano samo za nemščino in italijanščino, Linhart pa je s skupino prijateljev izobražencev uprizoril komedijo v domači govorici ter v duhu novih demokratičnih in svobodomiselnih teženj dokazal, da se slovenščina na odru enakopravno kosa z drugimi jeziki in da si kranjski narod zasluži umetnost v svojem maternem jeziku. Predvsem pa je dokazal, da ima na odru kaj povedati.



V kratki komediji v dveh aktih se je duhovito ponorčeval tako iz koristoljubnih špekulantov kot iz snobizma, tako iz lahkomiselnega in predrznega plemstva kot iz zapitih in podkupljivih državnih uradnikov, in pokazal, kako domiseln mora biti preprost kmečki človek, da se uspešno izogne grabežljivim krempljem, ki z različnih strani prežijo nanj. In pri vsem tem Linhartov pogled na družbene sloje ni črno­bel: med plemstvom so tudi poštenjaki (v tem primeru je to poštena ženska!), zdrava kmečka pamet pa sem in tja nasede praznemu videzu in lažnivim obetom. Najdragocenejše volilo Linhartove Županove Micke pa je samozavest; jezikovna, razredna, osebnostna in ne nazadnje tudi umetniška.

Iz gledališkega lista

V Linhartovi Županovi Micki, napisani za širok krog ljubljanskega meščanskega gledališkega občinstva, je Micka čedna hči podeželskega župana, ki si za zeta želi klenega in krepkega domačega kmečkega fanta Anžeta, njej pa je precej bolj všeč lahkoživi žlahtni gospod Tulpenheim, ki zna lepo obračati besede oziroma »v perglihah govoriti«. Tudi Micka očetu s svojo primero pojasni, zakaj noče Anžeta, kljub temu da ima lepo hišo, lepe njive in krasno živino – očeta vpraša, zakaj ne mara kislega vina. Micki ni všeč, da jo Anže med plesom trdno drži in da jo ob slovesu tako močno objame, da pokajo kosti. Predvsem pa mu zameri, da ji nikoli nič lepega ne pove, kar je očitno Tulpenheimovo najmočnejše zapeljevalno orožje – poleg tega, da je v njenih očeh lep, bogat in žlahten gospod. Županu Jaki ne preostane drugega, kakor da Anžeta poduči, kaj mora izbranki reči in kako mora to ubesediti (kakor med sabo govorijo »zalubleni ljudje v Lublani« oziroma »šentani norci lublanski«).

Ker je Linhart dogajanje postavil v vaško okolje, je lahko uporabil živo ljudsko govorico in njeno frazeologijo. Linhartov dialoški jezik je gibek, okreten in mimetičen. »Laskam si, da sem dokazal, kako zelo je naš jezik melodičen in kako zelo je dovzeten za najfinejšo komiko,« je Linhart 6. oktobra 1790 pisal Karlu Gottlobu Antonu (v: Paternu 1989: 748).





Foto • Fotó: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Povezava • Kapcsolat: www.drama.si

Uvodni programski sklop je namenjen pretežno mlademu občinstvu in družinam, saj neposredno napoveduje počitnice. Povezuje preteklost s sedanjostjo, dragoceno izročilo aktualizira, prenovi in mu doda nov pomen, oživlja okolico dvorane, ji dodaja živahnost in živost, s čimer napoveduje vesel poletni čas.

V mestu se v barvah pomurskega cvetja razraste prostorska postavitev dežnikov, ki so jih ocvetličili učenci DOŠ I Lendava (z DOŠ Gaberje), DOŠ II Lendava (Medgeneracijska hiša Perec) in DOŠ Genterovci z mentorji po avtorski zasnovi skupine Mikrourbanika. Producent projekta je KKCL. Gre za družbeno odgovoren projekt s področja kulturno-umetnostne vzgoje, ki spremeni okolico Makovczeve mojstrovine v urbani travnik. Cvetel bo vse poletje!

Povezave:

• lendava-lendva.si
• lendavadanes.si
• facebook.com/LendavaEPK2025/

Baskovska skupina Aire Aire iz Bilbaa je razvila predstavo Lurrak z glasbeniki iz skupine Antzerkia.

Dogajanje je umeščeno v tovarno, delo pa predstavljeno v jeziku novega cirkusa – ritmizirane akcije tečejo skozi vratolomne cirkuške akrobacije ob spremljavi baskovske glasbe na izvirnih instrumentih (trikitixa, alboka, galicijske dude, quena, tamburin, mandolina …). Glasbena predstava sodobnega cirkusa govori o uporništvu v majhni skupnosti skozi absurd, komiko in estetiko iz 60-ih let preteklega stoletja.

Si upate?



Povezave:

• lendava-lendva.si
• lendavadanes.si
• facebook.com/LendavaEPK2025/

Lampijoni dobrih želja in ljubezni, poimenovani tudi nebeške vile, so tradicionalni prinašalci ljubezni, miru, moči, poguma, prijateljstva in sreče na Daljnem vzhodu. Ljudje verjamejo, da nanje zapisane (ali zarisane) želje postanejo resničnost v trenutku, ko dosežejo nebo.

Na ustvarjalnih delavnicah bomo opremili lampijone z dobrimi željami za zdravje, mir in srečo. Vsak po svoje bomo pisali, risali in si po tihem želeli …

Dobrodošli ste vsi: mladi, stari, posamezniki, skupine, družine, prijatelji, pari. Vnaprejšnja prijava ni potrebna.

Povezave:

• lendava-lendva.si
• lendavadanes.si
• facebook.com/LendavaEPK2025/

V slovenski in evropski praznični tradiciji je na predvečer poletnega solsticija potekalo kresovanje. Takrat goduje sv. Janez Krstnik, nekoč sončno božanstvo Kresnik. Kresnemu večeru so včasih rekli tudi Kupalo. Kupalo je poletni ljudski praznik, poznan tudi pod imeni kres, kresni večer, ivanje, šentjanževo, poletni sončni obrat, poletni solsticij, ki se praznuje na večer s 23. na 24. junij. Praznovanje Kupala s kresom slavi najdaljši dan v letu − zmago svetlobe in življenja.

Namesto klasičnega kresa bomo ob sončnem zahodu prižgali lampijone in jih skupaj z željami spustili v nebo. Množica dobrih mislih in lepih želja nad Lendavo naj vsakomur prinese vse tisto, kar ždi v skritem kotičku srčnega hrepenenja, temu lepemu mestu na obali nekdanjega Panonskega morja pa svetlo prihodnost, dobre ljudi in same lepe reči!

Povezave:

• lendava-lendva.si
• lendavadanes.si
• facebook.com/LendavaEPK2025/

Zasedba je leta 2014 vzniknila iz ljubljanske povezave slovaške jazz violinistke Petre Onderufove, francoskega klasičnega čelista Tobyja Khuna in slovensko-balkanskega kitarista Aleksandra Kuzmića.

S silnim zagonom, pristno medsebojno predanostjo in z željo po ustvarjanju unikatnega zvoka člani zasedbe vešče nadgrajujejo zastavljeni izziv – združevati glasbene zvrsti, ki so jih srečevali na svojih samostojnih glasbenih poteh, in se z njimi igrati.



Njihova glasba, globoko zakoreninjena v folku in improvizaciji, je preko zapletenih taktov in avtorskih aranžmajev razvila prepoznaven ritem, ki preseneča, navdušuje in navdihuje občinstvo po vsej Evropi.

Glasbena poslastica bo s s vojo pristno energijo pospremila dobre želje v nebo.



Povezave:

• lendava-lendva.si
• lendavadanes.si
• facebook.com/LendavaEPK2025/

VABILO

Hiša Madžarov, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost in Knjižnica – Kulturni center Lendava Vas vljudno vabijo na svečano otvoritev razstave z naslovom

Merényi Zoltán–Somodi András:

KRALJ MATJAŽ – mecen in vojak,

ki bo organiziran v sklopu Spominskega leta kralja Matjaža.

Datum:
26. junij 2018, 18:00

Prizorišče:
Gledališka in koncertna dvorana, Trg Györgya Zale 1, 9220 Lendava

Pozdravni govor bodo imeli:
Ferenc Horváth, predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti

Gergely Buzás, direktor Muzeja Mátyás Király, član Strokovnega svetovalnega odbora Spominskega leta kralja Matjaža

Krisztina Csibi, direktorica Hiše Madžarov, ki izvaja Spominsko leto kralja Matjaža

Razstavo bo odprl:
Árpád János Potápi, državni sekretar za narodno politiko Madžarske Vlade

Sodeluje:
Hírës Pannónia Régizenei Együttes

Razstava bo na ogled do 20. julija 2018.

Štiridnevna delavnica umetniške uporabe dežnikov kot uprizoritvenih rekvizitov/lutk/scenografije je namenjena spodbujanju ustvarjalnosti mladih. Navezuje se na sodelovalni projekt prostorske postavitve dežnikov in posega na področje lutkovnega in predmetnega gledališča. Delavnica se bo zaključila s produkcijo.

---

PRIJAVE NA DELAVNICO

Prijave otrok od 5. leta starosti sprejemamo na spodaj podani naslov: lendava2025@gmail.com.

Dobrodošli so tudi dežniki.

---

Najstarejše znane stenske poslikave, ki kažejo uporabo dežnika, izvirajo iz Teb (2. tisočletje pr. n. št.), prikazujejo pa staroegipčansko kočijo, opremljeno s sončnikom. Tisočletja kasneje je iznajdljiv evropski človek za zaščito pred vremenom izdelal današnji dežnik. Še danes so ohranjeni dragoceni primerki z začetka prejšnjega stoletja iz lendavske dežnikarne Hungária Hazai Ernyőgyár, prve na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske, po drugi svetovni vojni preimenovane v Indip.

Lendavske dežnike so uporabljali ljudje po vsem svetu: na Poljskem in Nizozemskem, v Etiopiji, Albaniji, Sovjetski zvezi, Kanadi, ZDA, (nekdanji) Češkoslovaški, Angliji, Franciji in drugod. Težave lendavske dežnikarne so se pojavile s cenenimi izdelki z Daljnega vzhoda, zato ni dočakala 100. rojstnega dne ...



Foto • Fotó: Muzej meščanstva, dežnikarstva in tiskarstva (GML)

Povezave:

• lendava-lendva.si
• lendavadanes.si
• facebook.com/LendavaEPK2025/

Praznik oživljenih dežnikov bo ta produkcija v petek zvečer.

Vsebino, temo, dolžino in podobo bodo oblikovali udeleženci delavnic z mentorico Svetlano Patafto (Puna kuća). Vabljeni!

Povezave:

• lendava-lendva.si
• lendavadanes.si
• facebook.com/LendavaEPK2025/

Zgodba o barvah je podnaslov avtorske predstave Svetlane Patafte v koprodukciji gledališč Mala scena in Puna kuća iz Zagreba na Letnem odru v petek zvečer.

Lutkovno-predmetno-glasbena predstava, ki se napaja v zgodbi Mavrica avtorice Manuele Vladić Maštruko, prikazuje osnovne pojme iz zgodnjega otroštva, govori o različnosti, strpnosti in spoštovanju otrokove svobodne ustvarjalnosti. Vsaka barva vpelje novo zgodbo, pojme in odnose, vsi skupaj pa se prepletejo na mavričnem dežniku.

Povezava • Kapcsolat: www.mala-scena.hr



Povezave:

• lendava-lendva.si
• lendavadanes.si
• facebook.com/LendavaEPK2025/